Ste že koga vprašali, če je kristjan? In če je odgovoril pritrdilno, kako je to utemeljil? Marsikdo odgovori: »Imam vse zakramente.« No, precej nenavaden odgovor, kajti zakramentov je sedem in zelo malo je tistih, ki bi prejeli prav vseh sedem – na primer, da bi nekdo bil cerkveno poročen in nato prejel zakrament mašniškega posvečenja (takšen edinstven primer je npr. Franc Špelič). A ko jih povprašaš o molitvi in nedeljski maši, pa se pogovor konča.
Veliko ljudi misli, da če ima »vse zakramente« (da npr. pride do birme), si s tem zagotovi »vstopnico za nebesa«. Vendar temu žal ni tako. Če bi naredili sociološko raziskavo, bi večina kristjanov verjetno potrdila, da ne hodi niti k nedeljski maši, kaj šele, da bi vsak dan molili. Se pa marsikateri od teh nato opre na kakšno nekrščansko duhovno prakso, na ezoteriko, new age in podobno.
Papež Frančišek je že nekaj mesecev po svoji izvolitvi, natančneje malo pred praznikom Marijinega vnebovzetja leta 2013, kristjane pozval, naj vero v Boga postavijo v središče svojega življenja. Skrb za družino, delo in lastni uspeh so sicer na prvem mestu, toda kdor občuti Božjo ljubezen, lahko dosti lažje premaguje izzive vsakodnevnega življenja, je dejal.
Čeprav smo morda večinoma postali kristjani zaradi domače vzgoje, pa se v današnjih razmerah, ko se na eni strani soočamo z zelo močno sekularizacijo, na drugi strani pa s številno duhovno ponudbo, ne moremo zanašati zgolj na to, kar smo prejeli v domačem okolju. Duhovnik Bob Bedard je v svoji majhni, a zelo pomembni knjižici »Evangelizacija – izziv za katoliško Cerkev« opisal, v čem je bistvo evangelizacije. Do tega spoznanja je prišel preko svoje prakse na katoliški šoli. Šele ko je dijake povabil k temu, naj sami izročijo Jezusu svoje življenje (npr. ob češčenju Najsvetejšega), jih je s tem evangeliziral. Ko so Jezusu izročili svoje življenje, se je zanje življenje spremenilo – Jezus je nenadoma postal »živ«, nič več zgolj neka zgodovinska oseba, pač pa prijatelj.
Seveda takšna izročitev pomeni tudi zavezo: da bo odslej Bog na prvem mestu v svojem življenju. To ne pomeni, da morate takoj v samostan. Tudi v vsakdanjem delu, v opravljanju svojega poklica, lahko Boga postavite na prvo mesto – se mu izročate, ga slavite, itd. S tem življenje dobi nov smisel. Zaradi tega je lahko vaše življenje veliko bolj blagoslovljeno, imeli boste v sebi več miru.
Prav zato je vsak od vas povabljen, da izreče Jezusu svojo osebno molitev predanosti: »Jezus, tukaj sem. Predajam ti svoje življenje. Doslej sem dvomil, če sploh obstajaš. A če obstajaš, deluj v mojem življenju, daj mi znamenje. Jezus, odpusti mi, ker sem te doslej vedno spregledal. Sedaj te želim postaviti na prvo mesto v svojem življenju. Slavim te, ker si moj Odrešenik, moj Gospod in moj Bog!«
G. B.
