foto: Gaspar de Crayer / Wikipedia

Med osrednjimi starozaveznimi osebami je skoraj nemogoče spregledati preroka Elija. Celo Jezus mu namenja precej pozornosti, zlasti v povezavi s svojim neposrednim predhodnikom sv. Janezom Krstnikom, saj je zanj rekel, da je  “Elija, ki mora priti” (Mt 11,14), prav tako je rekel, da “Elija res prihaja in bo vse prenovil”, vendar ga niso prepoznali in so z njim storili, kar so hoteli (Mt 17, 11-12), ko so Janeza vrgli v ječo in nato obglavili.

Jezusa so prav tako ob začetku javnega delovanja imeli za Elijo (prim. Lk 9,8; Mr 8,28) ali za enega od prerokov. Ko pa je visel na križu in je v izvirnem jeziku molil psalm “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?” (Eli, Eli…), so se nekateri posmehovali, češ da kliče Elija in da morda pride Elija rešit (prim. Mt 27, 47.49). Ob spremenjenju na gori pa sta se Jezusu prikazala Mojzes in Elija (prim. Mr 9,4), kar je bil tudi dokaz, da je Jezus dopolnitev stare zaveze, tako postave kot prerokov. Tako Mojzes kot Elija namreč predstavljata dva pomembna segmenta stare zaveze, kar se odraža tudi dandanes v Cerkvi: namreč službo in karizmo. Omenja ga tudi apostol Jakob v svojem pismu, češ da je Bog uslišal molitve Elije, čeprav je bil le navaden človek.

Za sv. Elijo je sicer znano, da je deloval v 9. stoletju pred Kristusom v času kralja Ahaba, ki je bil pod močnim vplivom svoje zlobne žene Jezebele. Le-ta je Elijo ostro preganjala. Njegovo življenje je popisano v dveh Knjigah kraljev. Najbolj znani prigodi iz njegovega življenja sta obračun z Baalovimi svečeniki na gori Karmel in tista o čudežni po množitvi olja in moke pri vdovi v Sarepti, kjer je bival v času velike suše, ki je zadela deželo zaradi hudobije kralja Ahaba in njegovih podložnikov. Znano je, da je Elija po dolgotrajni suši priklical tudi dež. Vendar pa je tudi trpel – ne samo zaradi Jezebelinega preganjanja, ampak tudi zato, ker moral z odločno besedo in zglednim življenjemsvojim rojakom pričevati, kako morajo živeti, da bodo zvesti zavezi, ki so jo njihovi očetje sklenili z Bogom. Vendar ga niso ubogali, še norčevali so se iz njega ter živeli še naprej brezbožno. Zaradi tega je skoraj obupal in prosil Boga, naj ga vzame k sebi. Bog pa je poslal angela, ki je preroku dvakrat prinesel hrane, da se okrepča za nalogo, ki ga čaka (“Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga.”). V moči te hrane je Elija spet šel na pot ter hodil 40 dni do Božje gore Horeb. Tam je spoznal navzočnost Boga v šepetu. Nazadnje je za svojega naslednika postavil Elizeja, sam pa je z ognjenim vozom odšel v nebo.

Elijevo življenje je popisano v Prvi knjigi kraljev, Elijeva posebnost pa je, da v Svetem pismu nima “svoje” knjige, tako kot jo imajo preroki Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel in 12 “malih” prerokov. Ne glede na to pa ga Sveto pismo opisuje kot človeka, ki hodi nenehno v Božji navzočnosti in se bori ves prevzet od vneme za češčenje edinega pravega Boga. Terja Njegove pravice, ko na Karmelski gori izzove krive preroke. Bori se proti krivici in nasilju in na Horebu doživi globoko izkušnjo živega Boga. Prvi puščavniki, ki so v XII. stoletju začeli na Karmelski gori puščavniško življenje v češčenju Device Marije, so v preroku Eliju videli vzor za svoj način življenja in so ga imeli za svojega očeta in voditelja. Zato sv. Elija dandanes velja za praočeta karmelske redovne družine. Slednja je sicer osrednji praznik praznovala pred kratkim, na praznik Karmelske Matere Božje (16. julija).

Sv. Elije ne smemo zamešati z diakonom blaženim Elijem iz Koštabone, ki goduje dva dni prej.

V Sloveniji ni veliko cerkva, posvečenih sv. Eliji. Dve podružnični najdemo na Primorskem, na območju župnij Dutovlje ter Kozina-Hrpelje. Ena pa se nahaja pri Semiču in predstavlja nekdanjo župnijsko cerkev kočevskih Nemcev, ki pa so se odselili, zato je bila tamkajšnja župnija Planina (Stockendorf) priključena župniji Semič. Tudi v Prečni pri Novem mestu je nekdaj stala cerkev sv. Elije, na njenem mestu se dandanes nahaja župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega.

Precej bolj je sv. Elija češčen na sosednjem Hrvaškem, zlasti v njenem primorskem delu. Župnija, posvečena sv. Eliji, pa se nahaja tudi v bližini Varaždina, tudi kraj nosi po njem ime (Sv. Ilija). Iz te župnije je bil doma znani hrvaški duhovnik Vilim Cecelja. Sv. Elija je tudi glavni zavetnik osiješko-džakovske nadškofije.

Vir: biblija.net, hozana.si, Ognjišče, župnija Prečna

G. B.