Med sedmimi darovi Svetega Duha poznamo tudi dar sveta. To je izraz, ki ga sodobni kristjani težje razumemo. Pomeni odprtost za Božji glas, za glas, ki nam svetuje, kako hoditi za Jezusom v vsakdanjem življenju. Lahko bi ga torej izenačili z darom razločevanja.
V današnji poplavi tolikih informacij, reklam, vsiljenih občutkov, mnenj in mišljenj, se človek zelo težko odloča, saj pogosto ne ve, katera pot je prava. Velikokrat se znajdemo tudi v stiski, ko ne vemo, kaj storiti in kako prav ravnati. Prav v takih trenutkih nam priskoči na pomoč Marija, ki je bila vedno odprta Svetemu Duhu in je zvesto iskala Božjo voljo. Tudi zato jo povsem upravičeno nazivamo »Marija Mati dobrega sveta«, ki se jo v liturgičnem koledarju spominjamo 26. aprila.
V kraju Genazzano, v škofiji Palestrina v bližini Rima, že dolga stoletja stoji znamenito svetišče Matere božje dobrega sveta. Čudodelna podoba naj bi po legendi 25. aprila 1467 čudežno dospela iz Skadra v Albaniji, od koder je krščansko ljudstvo bežalo pred muslimanskimi zavojevalci. Ta sicer majhna božja podoba ima povsem bizantinski slog. Marija drži na levi roki božje Dete, ki se z desnico ovija Mariji okoli vratu, levo rokico pa steza ob vrhnjem robu Marijine obleke. Jezušček je oblečen v rdeče, Marijina obleka je zelena, vrhnji plašč pa je pri obeh sinje barve. Čez obraz Matere božje in Deteta se razliva nežna in ganljiva žalost. Posnetki te podobe so se razširili po vsem svetu. Znamenita je tudi podoba Matere božje dobrega sveta v Madridu, pred katero je tolikokrat molil sv. Alojzij Gonzaga kot mlad fant in ob neki priložnosti jasno spoznal Marijin klic in nasvet, naj stopi v Jezusovo družbo. Zato ne preseneča, da so te podobe našle pot tudi na slovensko ozemlje, božja pot Marije Matere dobrega sveta se nahaja celo blizu Kostanjevice ob Krki. Njeno češčenje so širili mnogi goreči duhovniki, zlasti pa red puščavnikov sv. Avguština, ki tudi oskrbuje romarsko svetišče v Genazzanu, sv. Alfonz Ligvorij in njegovi redovniki redemptoristi, maristi in v najnovejši dobi tudi Klaverjeva družba pomožnih misijonark za Afriko. Tudi mnogi papeži so se priporočali Mariji za dober nasvet: Urban VIII. je v 1. stoletju romal v Genezzano, Pij VI. je ta praznik najprej dovolil praznovati Avguštinovim puščavnikom. Še zlasti pa je ta praznik častil papež Pij IX., ki je novo mašo praznoval prav pred oltarjem, posvečenim Materi dobrega sveta. Leon XIII. je leta 1884 potrdil nov mašni obrazec za praznik Matere božje dobrega sveta; leta 1903 pa je ukazal, naj v litanijah Matere božje molimo nov vzklik: Mati dobrega sveta, prosi za nas. Praznik sedaj obhajajo skoraj v vsej vesoljni sv. Cerkvi, pri nas zlasti uršulinke.
Naj nas torej spremlja obilna Marijina priprošnja za dober nasvet in za to, da bi ravnali po navdihu Svetega Duha. Marija, Mati dobrega sveta, prosi za nas.
