Zadnja častitljiva skrivnost rožnega venca govori o kronanju Device Marije, Božje Matere. Lahko bi rekli, da je to tudi poslednja skrivnost, vezana na Marijino vlogo v odrešenjski zgodovini.
Praznik Marije Kraljice sicer praznujemo 22. avgusta, ob zaključku osmine po prazniku Marijinega vnebovzetja, čeprav je mogoče reči, da je bila Marija že z vnebovzetjem postavljena za kraljico nebes in zemlje. Če je Jezus šel v nebesa in sedel na Očetovo desnico, kristjani pa ga častimo kot Kralja nad vsemi kralji, čigar kraljestvo ni od tega sveta, potem lahko verujemo, da je tudi Mariji pripravil v nebesih kraljevsko dostojanstvo.
Mariji pripada krona kot znamenje oblasti in zmagoslavja. To navsezadnje izraža že starodavna molitev, ki jo v slovenskem prevodu poznamo kot Pozdravljena Kraljica, latinsko pa Salve Regina. Že sveti Efrem Sirski Marijo v četrtem stoletju naziva kot Gospodarico. Na hrvaškem govornem področju je Marija najbolj poznana pod nazivom »Góspa«, kar ni samo častitljiv naziv, ampak izraža njen položaj v nebeškem kraljestvu. Njeno vladanje ni neko strogo – je Kraljica in Mati usmiljenja, ki prosi za nas, hkrati pa nam naroča, tako kot nekdaj v Kani Galilejski, naj delamo to, kar nam Jezus naroča, izpolnjujemo Božjo voljo. In tudi vsa Marijina prikazovanja predvsem v zadnjih dveh stoletjih so namenjena predvsem opominjanju grešnega človeštva, da si z zaničevanjem Boga koplje svoj lasten grob. V lauretanskih litanijah Matere Božje so nazivi »kraljica« šele na koncu, čisto zadnji med njimi pa je »Kraljica miru«. Ko so se leta 1981 v Medžugorju začela Marijina prikazovanja, je bilo eno prvih Marijinih sporočil za svet tudi tole: »Mir mora zavladati med Bogom in človekom ter med ljudmi.« Prošnja za odpuščanje ter to, da odpustim drugim in sebi, je prvi korak k temu, da izkoreninimo zlo, s tem pa lahko postanemo resnični prejemniki miru. Ne takšnega, kot ga nam daje svet, ampak kakor nam ga hoče dati Jezus. Mir prihaja iz naše vdanosti v Božjo voljo – mar nam o tem ne govori že petje angelov v Betlehemu?
Marija nam tudi naroča, naj molimo s srcem, naj slavimo sveto mašo s srcem, tudi post, evharistično češčenje, branje Svetega pisma, spoved – vse to naj opravljamo s srcem, ne zgolj iz neke navade in formalnosti, ampak zaradi svoje pripadnosti Kristusu. A kako razumeti Marijino vlogo v naši veri? Kakor je videti iz upodobitev Marije Kraljice, ima slednja vedno Jezusa v naročju, pri čemer je Jezus tisti, ki je v središču. Tudi podobe Marije iz različnih romarskih središč, med drugim na Brezjah, velikokrat nosijo krono. Marija ni sama sebi namen, usmerja nas k Jezusu. Zanimivo primerjavo o tem, kakšno vlogo ima lahko v našem duhovnem življenju Marija, je nekoč podal svetniški hercegovski frančiškan pater Slavko Barbarić, ki je v svojem pedagoškem zanosu Marijo primerjal s kraljico pri šahu, ker ima mnogo manevrskega prostora, lahko se obrača na vse strani in stori, karkoli hoče. »Pomaga nam, da potegnemo prave poteze. Daje nam sredstva: molitev, post, spoved… Bolj ko bomo napredovali v igri, bolj bomo sposobni matirati zlo v sebi in okrog sebe.«
Naj nam bo Marija zgled in navdih, da bomo sprejeli Jezusa za svojega Odrešenika in Gospoda ter ga postavili na prvo mesto v svojem življenju.
V premislek:
Kako prepoznavam znamenja časa? Se zavedam, da grehi današnje družbe lahko pustijo tudi zle posledice zame osebno? Ali vem, kaj pomeni zadoščevati za grehe sveta?
Molitev:
Jezus, priznam, da me je pogosto strah prihodnosti. Daj mi moči, da se te z vsem srcem oklenem, ker si moj Odrešenik. Danes ti predajam svoje življenje.
G. B.
