Anhovo (foto: arhiv Demokracije)

Bilo je v letu 1971. Tovarna cementa Anhovo v srednjem Posočju je prav tistega leta praznovala svojo 50-letnico. Nameravala je prirediti veliko zabavo oz. koncert na prostem.

Vendar se je zataknilo pri iskanju ansambla. Kulturni odbor tovarne je namreč iskal primernega izvajalca. Od neznane osebe iz Ljubljane je prišel predlog, da bi prišla igrat italijanska skupina Gen Rosso. Glede na pomen besede (Rosso – rdeč) je bil članom partijske celice v tovarni predlog zelo všeč. Odločili so se, da omenjeno skupino povabijo na koncert.

Seveda pa se pred tem niso pozanimali o tem, da gre pravzaprav za krščansko glasbeno skupino, povezana z gibanjem fokolarov oz. Marijinega dela. Skupina je nastopala marsikje po Evropi in je bila poznana. Za napoved »delavskega koncerta« v Anhovem pa je izvedel tedanji župnik v bližnjih Desklah Vinko Kobal, ki je za koncert naredil veliko reklamo. Na nedeljo, ko naj bi bil koncert, je skupina Gen Rosso prišla k maši v Deskle.

Popoldne pa se je začel koncert. Mnogi režimski funkcionarji, ki so sedeli v prvih vrstah, so večinoma razumeli poanto besedil, ki so bila povsem krščanska. Nastala je panika in zmeda, saj so jih besedila presenetila. »Mi pa smo v zadnjih vrstah veselo ploskali,« v svojih spominih piše župnik Kobal (o njem več TUKAJ). Kot je še zapisal, je ta »politični spodrsljaj« še dolgo odmeval v javnosti, plošče skupine Gen Rosso pa so postale zelo popularne in številne pesmi so v slovenskem prevodu našle pot v slovenske pesmarice, ki so jih uporabljali mladi katoličani. Marsikdo se še spomni tiste »Ostani tukaj z nami«. Kakorkoli že, marsikdo je samozavestnim režimskim funkcionarjem potihem privoščil ta »škandal«.

Dogodek je sicer opisan v knjigi »Pripoved starega, modrega, sivega bobra«, ki je pri založbi Ognjišče izšla leta 2011, deset let po avtorjevi smrti.

G. B.