Ni enostavno danes v današnjem svetu in v okoliščinah, kjer prevladuje povsem posvetna mentaliteta, govoriti o Božji volji. V tem svetu je veliko bolj cenjena vrednota samostojno odločanje, individualizem, osvoboditev izpod starih patriahralnih vzorcev. Kot bi še vedno živeli na pragu novega veka in se hoteli otresti stare srednjeveške miselnosti. Nikoli ni dovolj tega hrepenenja po tem, da odločam sam.
A hkrati se zavedamo, da so naše odločitve velikokrat zaznamovane z vplivi, ki se jih ne zavedamo: mediji, različne ideologije, pritisk javnega mnenja in tako naprej. Zdi se, da je dandanes bolj kot težnja po samostojnem odločanju problem v tem, da mnogi ne vedo, kako bi se odločili. Nočejo sprejemati odločitev, ostajajo v megli negotovosti. Celo tisti, ki naj bi imeli vlogo družbenih avtoritet, nočejo sprejeti neke odločitve – ker nočejo sprejeti odgovornosti. Le kdo bi v vseh teh okoliščinah še upal govoriti o Božji volji in njenem izpolnjevanju?
Marija, čeprav skrajno presenečena ob angelovem obisku, bi lahko tudi odklonila to, kar je Gospod zanjo želel. Bila je svobodna. Toda zaradi svoje brezmadežnosti je bila sposobna videti resničnost takšno, kot je, brez filtrov, ki si jih ljudje sami dodajamo. Za mlado dekle iz Nazareta, ki je šla skozi tempeljsko šolo in je vsak dan premišljevala Božjo besedo, je bila izpolnitev Božje volje prioriteta, hkrati pa dejanje tveganja. Ko je izrekla svoj »zgodi se« in v popolni svobodi pritrdila angelovim besedam, je s tem sprejela novo, povsem neobičajno in edinstveno odgovornost za odrešenje grešnega sveta. Povsem v duhu psalma, ki ga tudi mi dobro poznamo: »Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« (Ps 40).
Čeprav je pokorščina danes tako zelo omadeževana in nepriljubljena, pa vendar celo večina kristjanov ne razume, kako pokorščina Božji volji prinaša velik blagoslov zanje, pa četudi je na prvi pogled lahko povsem nasprotna temu vtisu. Izpolnjevanje Božje volje namreč pomeni sodelovati pri Božjem odrešenjskem načrtu. O tem Bog celo sam spregovori po ustih preroka Izaija: »Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal.« (Iz 55, 10-11)
Božjo voljo lahko prepoznavamo na različne načine, a vedno po Svetem Duhu: po daru razločevanja, po volji predstojnikov, po razpoznavanju znamenj, Božji besedi in nauku Cerkve. Prav Marija nam je tu lahko za zgled in navdih, a hkrati tudi priprošnjica, da bi znali Božjo voljo razpoznavati in se po njej ravnati.
V premislek:
Kaj mi pomeni Božja volja? Se zavedam, da Bog želi zame to, kar je v resnici zame najboljše? Ali pa morda svoje načrte postavljam pred Njegove?
Molitev:
Gospod, tolikokrat želim ravnati po svoje, ker sem tako zaverovan sam vase. Vendar se nato hitro opečem in pristanem na dnu. In s tem naložim nase veliko težji križ, kot bi ga sicer. Zdaj sprejemam Tvojo voljo in moj križ postaja lahek.
G. B.
