Kornél Fábry, generalni sekretar mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti, pripoved o sadovih molitve pred Najsvetejšim, ki jim je priča, začne s svojo prvo župnijo v Kaposváru, na katero je prišel kot mlad duhovnik, poroča Aleteia.
Šteje 3.000 faranov; ko je prišel, je k obema nedeljskima mašama prihajalo skupaj 40 nedeljnikov. “Takratni župnik je bil zelo dober duhovnik, na župniji je bil že 44 let, sam pa je štel 88 let,” pove.
Kot kaplan se je s svežimi močmi lotil dveh stvari, tečaja Alfa o osnovah krščanstva in pa neprekinjene adoracije od jutra do večera.
“Cerkev je bila zelo mrzla, a smo jo obnovili in uredili talno gretje. Ljudi sem vprašal, kako naj se Bogu zahvalimo za tako lepo cerkev. Odgovor se je glasil: ‘Moramo jo uporabljati.’
60 ljudi se je zavezalo, da bo pred izpostavljenim Najsvetejšim molilo eno uro na teden. Cerkev je bila s tem tudi na nek način zavarovana, saj je bil tam vedno nekdo, zaradi molivcev pa je bila tudi odprta za vsakogar.”
Njegov prijatelj organist, ki je stopil v to cerkev, v kateri je tistega dne imel koncert, je v njej začutil nekaj posebnega. “Rekel mi je: ‘Kako je ta cerkev polna molitve?!’” To je zato, ker imamo že eno leto v njej vsak dan celodnevno češčenje, mu je odvrnil Kornél, presenečen, da je prijatelj fizično začutil duhovne sadove molitve v prostoru.
Več si lahko preberete TUKAJ.
