Definicijo New Age-a je mogoče definirati v odnosu do tistega nivoja New Age-a, na katerega želimo biti pozorni.
Prvi nivo izhaja iz širokega pogleda na pojav New Agea in pravi, da je New Age mednarodno gibanje, ki podpira ekološka gibanja, zdrav način prehranjevanja in alternativno medicino. Vsi, ki zagovarjajo in širijo to gibanje, ga označujejo kot gibanje široke »dobrodelnosti« in »miroljubnosti« ter »zedinjenja«. Idejo za tako razširjeno zamisel črpajo v vseh religijah sveta in iz njih »povlečejo« skupne elemente vseh religij in si v tem »zedinjenju« zamišljajo prihodnost sveta. Na podlagi teh skupnih naukov bo ustvarjena usklajena, srečna, mirna, zdrava skupnost vseh narodov. »Oznanjevalci« nove dobe veliko govorijo o strpnosti in sprejemanju različnosti, o povezovanju manjšin… Te razlike se bodo »stopile« v to gibanje New Age-a in ne bodo razdvajale.
Ideologija New Age-a ve, da se zaključuje doba Ribe (krščanstvo) in da vstopamo v dobo Vodnarja. Zato je ideologija sprejemljiva za delovanje različnih duhovnih »mojstrov«, gurujev in »mesijev«.
Hitro lahko opazimo, da na tem prvem nivoju, torej še na, čeprav kalnem, izvoru, New Age prejema vsaj del svetle Resnice. Kajti ta zamisel, da se tako ustanavlja mednarodna skupnost, ki bo živela v slogi, razumevanju, miru, skrbi za ves svet, za fizično in duhovno zdravje, se zdi prijetna in vredna podpore. In mnogim je všeč. Ta ideja privlači mnoge plemenite ljudi, ki pa se ne zavedajo resničnih namer in ciljev New Age-a.
Drugi nivo je namenjen tistim ljudem, ki so bolj občutljivi in prebujeni za duhovne potrebe. Namenjen je ljudem, ki želijo razvijati svojo osebnost, iskati smisel življenja, poglabljati povezanost z Bogom (ali bogom). Tu lahko iščemo vzroke za tolikšno zanimanje za jogo, transcendentalno meditacijo, tehnike kontrole uma, odkrivanje transcendentnega. Odtod tudi navdušenje nad uporabo piramid, ouija plošč, odpiranje čaker, odkrivanje aure in njenega pomena, o pojavu NLP, ipd. Te zamisli podpirajo in širijo zlasti tisti, ki trdijo, da so stalno v Božji milosti, torej ljudje, ki sebe označujejo za kristjane. Vendar to ne spreminja dejstva, da se vsi, ki vstopajo v ideologijo New Age-a, oddaljujejo od krščanskega Boga. Ta drugi nivo New Age-a nima več zgolj propagandne narave, pač pa močno posega v duhovno naravo človeka. Naravo, ki pa je v bistvu škodljiva za človeka. Naš Bog je ljubosumen Bog. In ne gre za to, da ne bi častili »drugih bogov poleg Njega« pač pa tudi, da ne bi častili drugih bogov skupaj z Njim.
S tem, ko vstopamo na ta nivo, naredimo pravzaprav prvi pravi korak v sprejemanju ideološke zamisli in načrtov New Age-a. Ko se ljudje »odpirajo tem novim oblikam tehnik samoodreševanja, čeprav gre v bistvu za zelo stare, poganske tehnike, ki so jih prevzeli iz nekrščanskih religij, ta »odprtost« omogoča vsem pristašem tega gibanja, da sprejemajo vsakršno religijsko »otroško hrano«. Istočasno pa namenoma ne sprejemajo pripadnikov drugih religij, ki niso pristaši New Age-a, ali da bi spoštovali njihove odločitve, njihov nauk in češčenje bogov ali Boga.
Njihovi resnični nameni se vsekakor skrivajo za idejo »razgibanega razvoja« in »dovršitve naravnih zmožnosti«, ki jih doslej pač nismo znali izkoristiti z širjenjem podobnih idej.
Tretji nivo: Je zadnji nivo. Pridemo torej do dna. Pravzaprav moramo reči, da pridemo do bistva vsega. Tu je popolna tema. Ideologija New Age-a ima namreč svoj najgloblji izvor v praktičnem pridobivanju stikov z duhovi s pomočjo transa ali t.im. vizualizacije.
Vemo da se je gibanje New Age-a razširilo po svetu šele v drugi polovici 20. stoletja. Z njegovo sodobno podobo so se ukvarjali mnogi filozofi, pisatelji, ideologi, kot tudi duhovni iskalci. Večinoma so bili spiritistični mediji in z zanimanjem so prakticirali razne vrste okultnega delovanja. Tako so npr. prakticirali »astralna potovanja«, prostovoljno odpiranje delovanju resničnih duhov. To jih je izjemno privlačilo, zato so se temu odpirali z vso strastjo, kar jih je v mnogih primerih pripeljalo do obsedenosti. Znano je dejstvo, da je prve ideologe New Age-a navdihoval duhovni svet, ko so prakticirali spiritistične seanse. Ti duhovi so jim »narekovali« vsebino novega gibanja in ti temelji so kasneje postali osnovni za delovanje New Age-a. To zgodovinsko dejstvo nas vodi do nekih radikalnih zaključkov. Vzgojeni smo v kulturi dvajsetega stoletja. Navadili smo se na sprejemanje naših napačnih mišljenj in to samo zato, ker imamo sposobnost razmišljanja. Pri tem pa smo pozabili, od koga izvira naš razum in čemu je ustvarjen. Pri tem pa smo pozabili tudi na dejstvo, ki se je zgodilo že v Raju, da nas na vsakem koraku spremlja Oče laži in zelo rad podpira naše omejeno razmišljanje in vanj vceplja njegovo razmišljanje. Kasneje pa moramo to neusmiljeno plačati. Zato lahko sklenemo, da za vsako napačno zamislijo in idejo na področju našega duhovnega, nadnaravnega sveta in vplivov na našo zgodovino, stoji osebno prav on: Oče laži.
- NEW AGE – kaj je to?
Filozofija “nove dobe”, ki je v zadnjih 40 letih postala tako razširjena v zahodnem svetu, je stara prav toliko kot njene hindujske korenine in njene skušnjave za človeka, ki so stare kot človeštvo samo. Že v zgodbi o stvarjenju spoznamo človeka, kako je v skušnjavi, da bi mislil, da ne potrebuje Boga, saj lahko sam stopi na njegovo mesto z božanskim znanjem, ki ga je sam pridobil. Človek je pozabil, da je ustvarjen po božji podobi in ga tako nobeno znanje, božansko ali kakršnokoli drugo ne more narediti za boga.
New age pa je na zahodu zato tako dobro uspel, ker je zamenjal svojo indijsko garderobo za dostojanstveno poslovno obleko in se pri prehodu iz vzhoda na zahod skril za veliko bolj prijetno masko samoizpopolnjevanja in razširjanja zavesti in se le redko razglašal kot religija. Iz zahoda se je nato v tej preobleki ponovno vrnil v Indijo. V zadnjih dvajsetih letih smo priča številnim gibanjem in modernim religioznim kultom, ki so se naselila v tej deželi.
Gibanja za samoizpopolnjevanje, kot je npr. “Srebrna zavest”, “EST”- bolje poznana v svoji prevzeti obliki kot “Exodus“, če naštejemo le nekatere. Religiozni kulti pa kot npr.: Hare Krišna, Bhagwan Rajneesh, New Oshee, Transcedentalna meditacija, Misija božje luči in mnoge druge.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti vzpona alternativne medicine, ki v Indiji pogosto združuje stare in popolnoma nove metode zdravljenja.
Naj bo to prek politike, medicine, ekologije, izobraževanja, psihologije, prehrane, zabave, gospodarstva in znanosti, je gibanje New age-a močno vplivalo na način, kako sodobni človek gleda nase in na svet, v katerem živi. Tehnike, ki jih uporabljajo v New age-u, kot so meditacija, vizualizacija, dišavni kristali in različne druge terapije cvetijo. Akupunktura in homeopatija sta že sedaj splošno priznani in Newage-jevski izrazi, kot so: “višja zavest”, “osrediščanje”, “svetovna vas”, “polnost” itd. so sedaj vsakdanji.
Izgleda da New age združuje ljudi in organizacije, ki ne delijo enake strukture, vendar pa delijo enako filozofijo. Kakšna je ta filozofija? Ali je neškodljiva kot ostali izginuli pojavi, ali pa je resnična nevarnost?
Da bi pridobili krščanski pogled na New age, moramo pogledati nazaj vsaj v zadnje stoletje, da najdemo njene korenine. Filozofija New age-a izhaja iz naslednjih hindujskih idej:
– Monizem: Vse je eno – bistvena je enost v vesolju;
– Panteizem: Vse je bog. Vesolje in vse kar je v njem, je nastalo iz večnega a neosebnega duha, zato je del te božje moči. Vsi deli, vidni in nevidni, so enako božanski;
– Maya: vse je iluzija. Razum lahko manipulira z realnostjo. Tako vse, kar lahko zaznamo nima nobene druge resničnosti kot te, ki jo da razum.
Kot odgovor na dilemo o dobrem in zlem v človeškem življenju hindujska miselnost sprejema idejo o karmi in reinkarnaciji. Ponovno rojstvo vsakega človeškega bitja glede na njegovo oz. njeno karmo.
Ali bo karma dobra ali slaba, zavisi od predhodnega življenja. Slaba dejanja bodo povzročila slabo karmo, kar bo neizogibno vodilo v ponovno rojstvo, lahko tudi večkrat, preden je slaba karma “odplačana”. Nasprotno pa dobra karma prinese dobro življenje in možnost, da ubežimo krogu ponovnih rojstev. Najvišji dosežek je, da nisi več ponovno rojen. Človek doseže Moksho, ko pride do zavedanja, da je notranji jaz enak večnemu jazu. To spoznanje je višja zavest, ki prinese osvoboditev izpod kolesa ponovnega rojstva. To je po hindujskem razumevanju “odrešitev”. Te ideje so prispele na zahod. Gonilna sila pa je bil nauk o teozofistični družbi. Helena Blavatsky (1831-1891), američanka ruskih prednikov, je ustanovila to družbo leta 1875 v New Yorku. Kasneje leta 1878 se je sedež družbe preselil v Adyar, mesto blizu Madrasa v vzhodni Indiji. Helena je trdila, da je prejela modrost različnih velikih učiteljev, kot so Buda, Zoroaster in Jezus. Očitno je bila spiritualistični medij. Njena učenka in naslednica je bila Ana Besant (1848-1933), ki je v ZDA pripeljala indijskega dečka in je trdila, da je inkarnacija Jezusa Kristusa. Njene teozofistične šole so spodbudile druge, da so podpirali podobna gibanja, med drugim tudi gibanje Krišne. Ena najpomembnejših oseb, ki so prišle iz Teosofistične družbe je bila Alice Bailey (1880-1949) Angležinja, ki je emigrirala v ZDA. Ona je postavila resnične temelje gibanju New Age. Kot spiritualistični medij je dobivala sporočila od tako imenovanega učitelja modrosti – tibetanskega Djval Khul-a.
Glede na tajna navodila je moralo biti gibanje prikrito javnosti vse do leta 1975. Po tem letu naj bi se pojavilo v javnosti in celo razkrilo dejansko dejstvo in naravo “NAČRTA” za novi svetovni red. Od tega trenutka dalje mora biti uporabljeno vsako razpoložljivo sredstvo za širjenje nauka Nove dobe in pričakovanje novodobnega Kristusa.
Nikakor ni mogoče dokazati ne da resnično obstaja organizirano gibanje Nove dobe ali, kot je že bilo omenjeno, le slabo povezane skupine s podobnimi nagibi. Ostaja pa dejstvo, da od srede prejšnjega stoletja številna verska gibanja vključujejo nekatere prvine Hinduizma.
Krščanska znanost, ustanovila jo je Mary Baker Eddy (1821-1910) uči, da je zlo le iluzija in ga lahko presežemo s pravilnim razmišljanjem in duhovnim razumevanjem. Charles Fillimore (1854-1948) se je ločil od gibanja Nove misli, ki jo je podpirala skupina Krščanska znanost in ustanovil Skupno šolo Krščanstva (1922). Drugače kot Krščanska znanost, ki je zanikala greh, bolezen in smrt kot resničnosti, je Skupna šola učila, da le to moremo premagati s pomočjo božje inteligence. Človek lahko nadzoruje svoje misli, občutke in čustva. Do danes so že milijoni ljudi brali različne publikacije, ki izhajajo iz te šole. Zgoraj omenjeni načini širjenja Hindujskih idej so pospeševali sprejemljivost številnih Guru gibanj, ki so vdirala v Evropo in Ameriko v zadnjih šestdesetih letih. Nikakor pa ne smemo zanemariti vpliva starejših skupnosti, kot je skupnost Vendata ali Sanskrtska skupnost.
Med najvplivnejšimi Guru gibanji je prav gotovo Hare Krišna (ZDA 1966) in Transcendentalna meditacija (1958), ki sta ujeli zahodno domišljijo. Obstaja še veliko drugih gibanj kot Bgagwan Rajneesh, Misija božje luči, Anandra Marga, Brahma Kumaris in skupnost Kirpal Ruhani Satsang, če naštejemo le nekatere, ki širijo hindujske poglede o karmi, reinkarnaciji… Mnogo teh idej je bilo privzetih tudi od novih verskih gibanjih z zahodnimi koreninami. Npr. Antropozofija (Rudolf Steiner, 1912), Lectorium Rosicrucianum, Scientologija…
V resnici obstaja veliko več gibanj, ki reklamirajo Vzhodno filozofsko misel. Vsa ta gibanja, naj so domačega Indijskega izvora ali pa prihajajo iz Zahoda, so danes našla privržence v Indiji.
Helena Blavatsky
o avtorici:
Rodila se je 1831. Je hči ruske plemkinje in nemškega časnika. Mati ji je zgodaj umrla. Preselila se je k starim staršem. Pri sedemnajstih se je poročila. Po treh mesecih zakona je pobegnila od moža. Zaradi tega je imela vse življenje prisilno mnenje, da njena pričakovanja niso bila uresničena. Pogosto je menjavala moške, s katerimi ni gojila globlje zveze. Po informacijah je bila mati invalidnemu otroku, ki pa je umrl, star komaj pet let. Tega otroka ni nikoli priznavala za svojega, pač pa je trdila, da je to otrok njenih znancev.
Je zares nevsakdanji lik osebe. Živela je zelo nevsakdanje, avanturistično. Veliko je potovala po svetu. Zanjo je bilo posebej pomembno potovanje v Tibet, kjer je dve leti pridobivala znanje tamkajšnjih učiteljev. Zgodovina jo opisuje kot eno najbolj zvitih, najbolj hecnih in najzanimivejših prevarantk te dobe. Dejstvo je, da so podcenjevali njeno tipično demonsko delovanje. 1873 je dopotovala v New York že kot poznan spiritistični medij in tam demonstrirala doslej neobičajne sposobnosti: sposobnost levitacije (lebdenja v zraku), materializacije (nastajanje predmetov z močjo misli), sposobnost vedeževanja (napovedovanja usode) in telepatije (prenos misli na daljavo). Osnovala je Teozofsko društvo (1875), ki je zagovarjalo, da je Boga mogoče spoznati brez upoštevanja Njegove milosti, oz. z zanikanjem Božje milosti. (Med drugim je bila »prababica« modernega feminizma, bojevala se je proti »terorju« Boga in s tem moških.) To pa je mogoče doseči z določenimi tehnikami in duhovnimi delovanji, ki pa so mogoča le posameznikom, ki so vstopili v to društvo in bili tam »razsvetljeni«. »Razsvetljenje« se dogaja v času spiritističnih seans, magijskih ritualov in duhovnih praks zelo različnega izvora (šamanizem, »astralna potovanja«, t.i. kanaliziranje in podobno). Tu cilj posvečuje sredstva. Glavno geslo teozofov je: »Ni bolj vzvišene religije od resnice«. Glavni »učitelj te teorije« pa je sam Oče laži. Si lahko mislimo, za kakšno resnico gre?!
Helena B. je imela več let sposobnost t.i. »avtomatične pisave«, ter druge okultne sposobnosti medija. Sama pravi: »Samo to lahko rečem, da moje navdihnjenje prihaja odzunaj. Toliko bolj sem navdihnjena, kolikor bolj nekdo »vstopa vame«. To, kar vstopi, misli in piše namesto mene… Postala sem dobesedno »skladišče« nekega znanja… Nekdo prihaja in me vpija kot temen oblak. Tedaj sem potisnjena v globino same sebe in tedaj nisem več jaz, ampak nekdo popolnoma drugi«…
Ta »drugi« se je začel postopoma »odkrivati«. V neki seansi se ji je predstavil kot učitelj Djval Khul iz Tibeta. Nato se je z njo srečeval nekaj mesecev in ji v seansah narekoval konkretne teze, ki so ji služile, da je sestavila pravila bodočih teologov New Age-a. Še več, po njeni smrti je njeno delo nadaljevala njena naslednica in goreča zagovornica Alice Bailey, ki je izvajala dolgotrajne spiritistične seanse z duhom Djival Khula. Ona je bila prepričana, da je prejela od tega duha navodilo, da je potrebno krščanstvo popolnoma uničiti. Tudi Helena je odločno zagovarjala svoje protikrščansko prepričanje. Najprej je samo sebe označevala za hinduistko, kasneje pa je izšlo veliko njenih publikacij, ki so posebej poudarjale kult Satana. Častila ga je kot »Izvor Luči«.
Še to: za njene ideje je Bog neosebni Bog. Šele po reinkarnaciji lahko vodi človeško življenje. Človek lahko dobi posebne moči le po »razsvetljenju«. Do njega pa pride z duhovnim delom (vajami, meditacijami, praksami). In če je vztrajen v tem duhovnem oblikovanju, prejme končno božansko moč.
2. New Age in krščanstvo
Ideje, ki izhajajo iz zgodovinskih izvirov sodobnega new Age-a, so v popolnem nasprotju z večstoletno krščansko tradicijo, krščansko mislijo in kulturo. Pojav New Age-a gotovo ne vodi k napredovanju kulture in civilizacije. Nenazadnje New Age skuša prikazati Jezusa Kristusa kot enega izmed velikih gurujev, ali celo kot utelešenje Bude ali Krišne. To je naravnost otročje.
Krščanstva nikakor ne moremo pomešati z New Age-om, kot eno izmed idej. Naš Bog je Oseba. In je Osebni Bog. Po svoji podobi je ustvaril druge osebe, torej ljudi, ki so v primerjavi z Njim sicer na nižji stopnji. Zato je lahko edina povezava, ki je za krščanstvo sprejemljiva: povezava Boga Osebe s ustvarjenimi osebami. In s tem je ustvarjeno tudi vse, kar sledi: eno življenje, ena duša, ena ljubezen, edinstvenost, enkratnost in neponovljivost osebe, ena smrt te osebe in eno sodišče…
Medtem pa je bog New Age-a energija. Tvoja vest ti je bog. Božansko je preseljevanje duš. To gibanje je popolnoma tuje razodetju, ki ga pozna Sveto Pismo. Pravzaprav je ideja new age-a popolnoma nasprotna ideji Svetega pisma. Zanimivo je dejstvo, da se tako rojevajo uspešne zamisli, ki želijo ugoditi človeški želji in hrepenenju: »boste kakor bog« (prim 1 Mz 3,5). Istočasno se krepi egoizem. In istočasno vodi človeka, da vstopa v nek nič, neko nirvano kot zelo zaželen cilj. Tako razumevanje ne bo privedlo do raja, pač pa do samouničenja. V tem je tudi zanka: če ljudje mislijo, da Bog kot oseba ne obstaja, istočasno izgubijo tudi vero, češ da Zli ne obstaja kot oseba. To je dobra taktična poteza.
Bogu hvala, da imamo Božji otroci vsemogočnega Očeta in Brezmadežno Devico kot zavetnico in priprošnjico, tako da na koncu koncev, pekel nima nobenih možnosti.
3. Satanov novi trik – New Age
Zavedati se moramo, da Satan, oče laži, na različne načine zavaja človeka v greh. Za krinko in uspešnost njegovega delovanja se poslužuje tudi sposobnosti ozdravljanja. Vendar se njegova »ozdravljanja« daljnoročno izkažejo kot običajna prevara. Satan namesto ozdravljenja na ta način dobiva oblast nad človekom, ki se stopnjuje vse do stanja popolne obsedenosti. Nujno je potrebno, da se danes močno zavedamo dejstva, da novo gibanje New Age sebi pripisuje sposobnost popolnega ozdravljanja človeka tako na telesnem, kot tudi duševnem in duhovnem področju. In to trdi brez sramu in najmanjšega dvoma. Najmanj, kar lahko rečemo je, da gre v takem razmišljanju za posmeh človekovemu trpljenju. To gibanje zavrača obstoj Boga kot osebe, kar smo že omenjali. Prav tako pa tudi zavrača delovanje Odrešenika Jezusa Kristusa. V Njem je naše resnično ozdravljenje in življenje v polnosti in resnici. New Age postavlja v ospredje satanske moči, zavrača pa ljubezen, odrešenje in ozdravljenje, ki ga prinaša Jezus sam. In ko se odpiramo temu, kar nam nudi gibanje New Age, nas ta način vodi v razočaranje, nemir in nova trpljenja, ki so še hujša, dolgotrajnejša in težko rešljiva ter ozdravljiva.
Dejstvo je, da nas bosta bolezen in smrt spremljala do konca obstoja tega sveta. Za tistega, ki veruje v Jezusa Kristusa, ali bolje: Jezusu Kristusu, trpljenje in smrt nista stanja, ki vodita v obup in brezupnost, ker je sam Bog s trpljenjem in smrtjo Jezusa Kristusa, prav trpljenju in smrti odvzel zadnjo besedo in moč. Nasprotno: samo Jezusu Kristusu in prav Njemu se lahko zahvalimo, da sta trpljenje in smrt poti našega odrešenja. Jezus nam govori: »Vaše srce naj se ne vznemirja! Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč!« (Jn 14,1-2).
New Age nas zavaja s pomočjo svojih tehnik, ko nas želi prepričati, da je mogoče samo po tej poti ustvarjati raj na zemlji. Ko bomo vsi sprejeli to pot, tedaj bo raj uresničen. Vendar je to temeljna prevara. Če nasedamo takim idejam, vstopamo v še težje trpljenje in bolezen. Bodimo pozorni tudi na trike, ki jih uporablja satan sam: svoje delovanje namreč širi tako, da stalno spreminja razne tehnike za dosego končne zamisli. Na ta način vzbuja v ljudeh lažno upanje, nato pa jih »pahne« v popolni poraz. Če zavračamo trpečega Kristusa na Križu, sprejemamo na svoja ramena križ, ki nima nobenega smisla in nobene odrešujoče moči. New Age nas vodi v zakonitosti »ozdravljanja«. Vendar nam te zakonitosti razkriva postopoma. In veliko ljudi ne pozna teh skrivnosti in namenov New Age-a, zato v vsej iskrenosti in naivnosti iščejo pomoči in ne da bi hoteli, postanejo žrtve izkoriščanja voditeljev tega gibanja. Zelo pogosto se za tem skriva zelo zvita in umazana korist.
»Pacienti« postajajo psihološko popolnoma odvisni od svojih »terapevtov«, ki želijo le materialne koristi zase. V bistvu jim človek ni mar, čeprav dajejo močan vtis, da se za »pacienta« zelo zanimajo in jih skrbi za njegovo stanje. In tako svojega »pacienta« vežejo tudi na svojo terapijo, za katero je treba plačevati vse večje vsote. In vsakemu »pacientu/tki« postavijo 200 brezplačnih vprašanj z namenom, da bi v njem/njej vzbudili zanimanje in ga/jo pritegnili v to terapijo. Ta vprašanja so tako zasnovana, da vsakemu pacientu/tki dokažejo, da je notranje šibak, da ima slab značaj, da je zelo ranljiv, ima veliko težav in je dejansko potreben pomoči… »Terapevt« jih nato prepričuje, da nujno potrebujejo hitro in učinkovito zdravljenje. To pa je v njegovi pristojnosti. Tako nastopi ugoden trenutek, ki takoj omogoči »izboljšanje« stanja. Toda, takoj ko je ta prvi del zaključen, nastopi drugi del, kjer pa se začenjajo razkrivati občutljive posledice. In za vsako naslednjo »terapijo« je potrebno vplačati vse večjo vsoto denarja. »Terapevti« pa skrivoma storijo vse, da bi »pacient« iz terapije v terapijo plačal več, kajti od tega je odvisna tudi »uspešnost« terapije.
Žalostno je, da mnogo ljudi dobesedno »pade v odvisnost« in pri tem izgubljajo osnovna sredstva za življenje. Obstajajo določene »terapije«, kjer »strokovnjak za to terapijo« »v imenu dobrega dela« zahteva od pacientov, da se popolnoma odpovedo osebnemu jazu. Tako ga »terapevt« pripelje do popolne podreditve sebi in skupini. Pacient je prisiljen biti poslušen in popolnoma pokoren. In če temu nasprotuje, to smatrajo kot upor njegovega uma, ki je »resno bolan« in potrebuje »zdravljenje«. Gre torej za pravo psihično nasilje.
Satan si neutrudno prizadeva, da bi v nas »zasejal« nezaupanje v Boga: »Bog ne želi tvoje ozdravitve. Bog noče, da bi bil ti zdrav. Zato moraš trpeti. Zate je trpljenje nekaj ponižujočega. Osvobodi se takega poniževanja! Odpovej se Bogu!« Satan torej zaničuje Boga, da bi lahko uresničil to namero. In po drugi strani se trudi, da bi »posnemal Njegovo dobroto«. Uporablja sredstva, ki so v bistvu dobra in jih daje Bog: torej medicino, zdravstvo in napredovanje tehnike. Z njimi pa širi globoko brezbožno ideologijo. Žal se mnogi ljudje ne zavedajo, da postajajo v okviru Nove dobe (New Age) zavezniki te satanske metode. Tudi ta new-agejevska ideologija je sprejela veliko pojmov svojega delovanja iz krščanskega pojmovanja, kot so: »vzpostavljanje miru in skladja z vso naravo«, »usklajeno izkoriščanje možnosti, ki jih daje človeški razum«, »skrb za zdravje«.
Vendar pa je New Age izkoristil vse te pojme za »boj« proti Bogu kot Osebi. Naloga nas kristjanov je, da vsem tem vrednotam dajemo krščanski, ne protikrščanski pomen. Nujno je, da si globoko vtisnemo v srce, da nas Jezus Kristus ljubi z edinstveno in neponovljivo ljubeznijo. In da nam polnost sreče daje samo Troedini Bog, ki je Oseba.
Ko se soočamo za različnimi ponudbami, ki jih daje New Age, je dobro, da se zavedamo nekaterih kriterijev, ki jih daje zdravi razum. Postavimo si naslednja vprašanja:
- Morda terapevt uporablja svoje sposobnosti z namenom, da bi omejeval svobodne odločitve pacienta?
- Kaj ne vodi svoje paciente dobesedno v odvisnost od njega samega in jim pri tem jemlje pravico do lastnega mišljenja?
- Kaj morda terapevt obljublja popolno ozdravitev?
- Je njegovo delovanje vedno »pozitivno«?
- Kaj vodje skupin s svojim položajem in veščinami ne vodijo svojih pacientov v neko novo religijo?
- Je voditelj skupine avtokrat ali spoštuje pravice udeležencev?
- Kakšen je izvor finančnih sredstev in kdo kontrolira dotok teh sredstev?
- V čigavih rokah je »oblast« nad vsemi in nad vsem?
- Koliko dejanske notranje svobode lahko izražajo udeleženci?
Vedeti moramo, da večina članov terapevtskih skupin izvira iz katoliških družin. In ti ljudje zelo pogosto izražajo prepričanje, da njihova pripadnost skupini New Age-a ne ogroža njihove vere. V resnici pa se ti ljudje vendarle oddaljujejo od zakramentalnega življenja in od resnične in osebne povezanosti z Jezusom Kristusom. Namen Satana je, da uniči pobožno krščansko življenje. V dejavnostih New Age-a mu to sijajno uspeva. »Sadovi« tega so strahotni.
Zato ne bodimo naivni in ne pustimo se prevarati. Z vsem srcem se odločajmo in izročajmo Jezusu, ki je dejal, da je samo On »Pot, Resnica in Življenje« (prim. Jn 14,6) in da razen Njega ne obstaja drugačna pot odrešenja in osvobojenja ter ozdravljenja. Kristjani lahko pridemo k Jezusu po evharistiji, kjer je resnično navzoč. Če resnično verujemo, da je On, Živi in stalno Prisoten ter Dejaven, potem bomo z največjo gotovostjo doživljali čudeže notranjih sprememb, ki jih omogoča moč Njegove vsemogočne ljubezni. Ko je Jezus deloval na tem svetu, je neprestano oznanjal veselo odrešenjsko Resnico in ljudi ozdravljal na duhu, duši in telesu. In tudi danes ta, isti Jezus, ki je z nami do konca sveta (prim. Mt 28,20), ozdravlja duha, dušo in telo, torej vse, kar je notranje ranjeno zaradi greha. Za to potrebuje samo naše dovoljenje in odprtost za Njegovo ljubezen v moči vere. Edino Jezus Kristus je naš pravi Odrešenik in Zdravitelj.
Vsa New Age-jevska gibanja, ki smo jim priča v sedanjem času, v svojem nauku izražajo sovraštvo do resnice o Bogu in človeku. Najbolj očiten dokaz za to je nauk New Age-a na temo človekovega odrešenja. Ne gre zgolj za teorijo. Gre za raznovrstni sklop dejanj, praks, aktivnosti, ki nam zagotavljajo »rešitev«, če jih bomo prakticirali. Za dosego teh ciljev uporabljajo magijo, obrede poganskih religij, skrivnostnih »znanj« starodavnega čarovništva in praks sodobnih »vedeževalcev«. Zelo pogosto pa sekte uporabljajo nekaj izsledkov psihoanalize, medicine in zdravilstva. Posebno pozornost posvečajo zdravljenju brez klasičnih metod medicine, ter temeljijo na neznanih metodah delovanja človekovega uma.
Gre za človeške ideje in načine izkoriščanja zgolj človeškega. Gre zgolj za človekove sposobnosti, ki pa nas »zapirajo« izključno v človeški, »minljivi« svet. Ta svet je »zaprt« za Boga, ki nas ljubi.
Zakaj je tako?
Osnovno prizadevanje New Age-a je zavračanje Boga in vsega Božjega. To gibanje ima svoje videnje odreševanja in ga tudi uresničuje. Odločno zavrača vrednote, kot so: odgovornost, dolžnost, obveznost. In če smo prepričani v te vrednote, nas želi tega prepričanja osvoboditi. Tu ni prostora niti za dobro, niti za zlo. Ni prostora niti za svetost, niti za grešnost. Človeka želi voditi v stanje neke vrste »omamljenosti«, ki izvira iz razkošne in harmonične zlitosti z vesoljem. Očividno gre za izločanje vseh običajnih dimenzij človekovega življenja. S tem pa nam te ideje odvzemajo možnosti iskanja in vstopanja v osrečujočo povezanost v ljubezni z Bogom – Osebo. Kajti ljubezen nas zavezuje. Pričakuje odgovor. Obenem pa nam postavlja odgovornost pred oči. Opozarja nas na našo grešno naravo, ki je nagnjena h grehu. New Age teh dejstev ne sprejema. Kako nas bi sicer drugače vodilo v doseganje sreče brez nekih načel, brez odgovornosti, brez resničnih teženj,…
Božje odrešenje ni sad človekove dejavnosti, aktivnosti, niti sad ustreznega magičnega postopka. Odrešenje je najbolj čisti dar Božje ljubezni. Odrešenje je prav zato dar, ker je Bog ljubezen. Iz medčloveških odnosov vemo, da ljubezen predpostavlja darovanje samega sebe. Človek se daruje in osrečuje druge. In Božja skrivnost je pravzaprav ta, da nas želi osrečiti popolnoma dobrovoljno in pogosto na način, ki ga mi ne moremo dojeti in razumeti.
New Age nam ponuja odrešenje v tuzemeljskih razsežnostih. Drugih razsežnosti ne priznava. Pred nas postavlja ideal »raja na zemlji«. Ta ponudba je zelo privlačna, nas izziva, istočasno pa je že v temelju neuresničljiva. V njej je pravzaprav skrita ista velika laž, s katero je Satan v puščavi skušal Jezusa. Pred Jezusa je razprostrl »vsa kraljestva na zemlji« (prim. Lk 4,56). V bistvu pa je hotel le eno: da usmeri Jezusa in Njegovo odrešenjsko moč samo na zemeljske stvarnosti. Satan se je pripravljen izseliti iz vseh kotičkov na tej zemlji, samo da Odrešenik ne bi odprl »vrat« v nebeško Kraljestvo. Ni dvoma, da se lahko le čudimo, kako zelo je Hudič velikodušen. S tem, ko je hotel »narediti« Jezusa za zemeljskega Kralja, je pokazal velikansko željo do tega. In mi naj bi bili njegovi pokorni služabniki, saj nimamo moči in smo slabotni. Jezus je tako namero odločno zavrnil. Čeprav ga je On porazil, pa satan ne da miru, ampak v podobno preizkušnjo potiska človeka. Njegov namen je, da ne bi imeli nikakršnega odnosa do Boga in ne bi od Njega ničesar želeli. Da ne bi predvsem in najprej hrepeneli po Njegovi Ljubezni, Njegovem Odrešenju, Njegovem Kraljestvu. To njegovo prizadevanje potrjujejo ideologije, ki imajo za cilj ustvarjanje takšnega kraljestva na zemlji, ki bi prinašalo blagostanje in obenem bi zadušilo vsako človekovo hrepenenje po Bogu.
New Age si prizadeva za podoben učinek, ko gre za odnos do odrešenja. Še več: oče laži nam postavlja pred oči druga božanstva, ki so za današnjega človeka »bolj zanimiva« saj je sodobni človek postal že »prezasičen« z vsem. Sodobnemu človeku postaja božanstvo: zdravje, ekologija, mir. Zvijačnost »napadalca« je, dalje, še bolj zaskrbljujoča. Vsi se strinjamo, da je za vsakogar zdravje in ekologija zelo dragoceno. Jezus je postavil pravo lestvico vrednot, ko je že v puščavi zavrnil skušnjavca. Naj se spomnimo Njegovih besed: »Ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz Božjih ust« (Mt 4,4). V teh besedah najdemo Jezusov opomin, da zelo napačno ravnamo, če izbiramo in postavljamo stvari na mesto Boga. Ne obstaja nič, kar bi bilo vrednejše od Njega. Satan je zares strokovnjak, ko je treba premešati vrednote. Zato je njegovo delovanje v gibanju New Age-a več kot očitno. Zanj postane zdravje in harmonija z vesoljem glavno božanstvo, ki ga ljudje radi »častimo«. V tem »mešanju« dejansko vse izgublja svoje mesto in svojo vrednost. Celo medicina in psihologija, ki sta tako koristni znanosti za človeka, morata služiti smrtonosni »ideologiji« New Age-a.
Božje odrešenje je največji dokaz Njegove »žeje« za tem, da mi, vrhunec Božjega stvarstva, sprejmemo nedoumljivo življenje Presvete Trojice. Gre za klic, ki neizmerno presega naše sposobnosti razumevanja in naše zasluge. Ni človeške metode, ki bi nam »avtomatično« pomagala doseči cilj. Predlog odrešenja po New Age-jevski metodi je popolnoma nepremostljiv in ni v nobeni točki združljiv z darom, ki ga prinaša Božje odrešenje. New Age beži od problema človekove smrti. Zato tudi ne moremo govoriti o pravi sreči in odrešenju. Človek postane popolnoma podložen različnim voditeljem gibanja, ki z njim »upravljajo« in manipulirajo. Vsako znanje na temo »doseganja odrešenja« je dostopno le posameznikom, ljudem, ki se znajdejo, ljudem, ki imajo določene naravne sposobnosti in neredko tudi takim, ki so pod vplivom satanskih moči.
Jezus nas ne odrešuje s pomočjo magije, skrivnih moči in urokov ter zakletev, ali morda nekih drugih »veščin«. Naše odrešenje se dogaja v srečevanjih z Njim. Odrešuje nas, ko se srečujemo z Njegovo ljubeznijo. Prvi nivo je izkustvo, da je ta ljubezen največja in popolnoma brezpogojna. Bog ne zahteva plačila za to. Želi pa naš pristanek in sodelovanje, saj je to pogoj za naše popolno dobro, po katerem hrepenimo. Za Božjo ljubezen se lahko le navdušiš in odgovoriš nanjo, kot je nanjo odgovoril stotnik pod Kristusovim križem. Stotnik, oborožen vojak, je spoznal, da Bog ni oborožen. Bog se bojuje z našo grešnostjo in malodušnostjo zgolj v svoji ljubezni (prim. Lk 23,47). Stotnik je razumel, da Bog vabi k svojemu srcu. Sveto pismo pa nas spominja na več oseb, ne le na stotnika, kot npr.: Zahej, Marija Magdalena. Njihovo odreševanje se je začelo potem, ko sta se onadva popolnoma svobodno odločila in Bogu odgovorila: »Da, tudi jaz te ljubim!« Tudi odrešenje vsakega izmed nas se dogaja na isti način.
In ta ljubezen nas vedno vodi k zakramentom. Zakramenti pa zares nimajo nič skupnega z magijo. Tu se ne dogaja nič samo po sebi umevnega, nič avtomatsko. In vsak zakrament nam dovoljuje, da se srečamo z Jezusom na podoben način, kot so ga srečale osebe iz evangelija. Bolj kot ga poznamo, bolj ga želimo ljubiti. In ta ljubezen je delujoča. K temu nas vodi. Odreševanje je torej del vsega življenja. Medtem ko New Age prinaša v sebi resnično grožnjo po uničenju tega življenja. »Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.« (Jn 3,21).
Duhovnik A. Trojanowski; v: Ljubite drug drugega: št. 1-2/1996 in 3-4/1996.
Prevedel: Niko Rupnik
