Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,1-2.11-18): Prvi dan tedna je šla Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Marija je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.
Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda« in da ji je to rekel.
Da je velika noč največji krščanski praznik, vemo vsi, le da večkrat na to pozabljamo. Znano pa je tudi, da je bila ena prvih prič Jezusovega vstajenja prav žena, ki jo je Jezus osvobodil obsedenosti s hudimi duhovi – to je bila Marija iz Magdale, bolj znana kot Marija Magdalena. Njen god je pred šestimi leti postal liturgični praznik.
Magdala je bilo ribiško mestece na zahodni obali Genezareškega jezera, torej kraja prvega Jezusovega učenja. Od tam je bila doma žena, ki je nosila v tistem času pogosto ime, ki je pripadalo tudi Jezusovi materi: Marija. Naziv Magdalena ji je pripadal zaradi njenega izvora iz Magdale. Potem ko jo je Jezus osvobodil obsedenosti, je z nekaterimi ženami stregla Jezusu. Ljubezen do Jezusa jo je prignala vse do Kalvarije, kjer je stala pod križem skupaj z Jezusovo materjo, z Marijo Klopajevo (materjo apostola Jakoba mlajšega) ter Salomo, materjo Zebedejevih sinov Jakoba in Janeza – slednji je kot edini od apostolov stal pod križem. Evangelisti ob omembi skupine žena vedno navajajo Marijo Magdaleno na prvem mestu. Dandanes je sicer že znano, da Marije Magdalene ne moremo enačiti z drugima dvema svetopisemskima osebama: Marijo iz Betanije, ki je Jezusa poslušala in s tem ujezila sestro Marto, ter grešnico, ki je Jezusu mazilila noge.
Ko je Jezus umrl in so ga sneli s križa, so morali pohiteti s pokopom, ker je sonce zahajalo in se je začenjala judovska pasha. Že tako ali tako je po tedanji judovski šegi dotikanje mrliča pomenilo, da postaneš nečist. Za Jezusov pokop je poskrbel Jožef iz Arimateje, dekaprot iz velikega zbora oz. sinedrija, ki je imel stalen kontakt s Poncijem Pilatom. Pridružil se mu je še en član, Nikodem, ki je ponoči obiskoval Jezusa, in priskrbel dišav. Mrtvega Jezusa so nadišavili, zavili v mrtvaški prt in položili v grobno votlino na. dekaprotovem vrtu, ki je bil blizu Golgote. Ker je vse skupaj potekalo zelo hitro, so žene sklenile, da pridejo zgodaj zjutraj po končanem dnevu judovske pashe, ko so morali po zapovedi počivati. Računale so, da bodo priskrbele dišave in vstopile v grob in dodatno nadišavile telo mrtvega Jezusa. Seveda so medtem zaradi zahtev velikega duhovnika Kajfe grob zastražili in ga zapečatili, da ga morda “ne bi ukradli učenci in razglasili, da je vstal”. Ivana, žena Herodovega uradnika Husa, je imela celo denar, da bi podkupila stražarje. A na samem kraju Jezusovega pokopa so našle grob odprt ter angele, ki so naznanjali vstajenje. Sledil je takojšen povratek v hišo na Sionu, kjer so se skrivali Jezusovi učenci. Marija Magdalena ni mogla dojeti, kaj se je zgodilo. Še njej se je vstajenje zdelo nekaj preveč neverjetnega. Peter in Janez sta takoj stekla h grobu, kasneje je tja znova prišla tudi Marija. Medtem ko apostola nista videla angelov, pa je Marija znova imela videnje – iz nagrobne votline, kjer je iskala Jezusa, je morala oditi ven, tako ji je nakazal angel. V solzah ni prepoznala postave na vrtu in je mislila, da je tam dekaprotov vrtnar, ki jo je spraševal, koga išče. Šele ko jo je Jezus poklical po imenu, ga je prepoznala. Preseneča pa, da jo je opomnil, naj se ga ne oklepa in ne dotika, saj še ni šel k Očetu. Šele tedaj je lahko Marija Magdalena stekla k učencem in razglasila novico o vstajenju. Jezus se je tisti dan prikazal tudi Petru in dvema učencema na poti v Emavs, na večer istega dne deseterim apostolom (Juda Iškarjot je napravil samomor po izdaji, Tomaža pa ni bilo z njimi) in nato po tednu dni še Tomažu.
Marija Magdalena je prispodoba sodobnega, grešnega človeka, ki najprej išče odrešenje na napačnem koncu, vendar nato doživi dotik Božjega usmiljenja in osvoboditve. Ta dotik jo povsem preobrazi, Jezusu želi biti do konca zvesta, tudi preko križa in groba. A grob je prazen in odprt, sama pa ni dojela, da je vstal od mrtvih. In logično je, da najprej pomisli, da so njenega Gospoda vzeli iz groba in odnesli neznano kam. Mora ga najti. Odsotnost Jezusa jo je spravilo v žalost. Najprej nasilna smrt, zdaj pa še to! A v grobu nima več kaj iskati. “Ne iščite živega med mrtvimi,” je sporočilo angelov, ki velja tudi njej. Žena iz Magdale se še vedno oklepa zemeljskih stvari. Najprej mora zapustiti grob. Šele ko jo Jezus pokliče po imenu, ga prepozna. Saj to je On. In On živi! Žalost se je spremenila v veselje! Rabuni, učitelj! A Jezusa se ne more dotikati na takšen način kot prej – pa čeprav se je Jezusa dotaknila žena, ki je krvavela in bila ozdravljena, ko je bil Jezus na poti k Jairovi hčeri.
Jezus Mariji Magdaleni pove, da odhaja k Očetu in naj to pove tudi ostalim. To je uresničil 40 dni kasneje na vnebovhod, kasneje na binkošti pa je z izlitjem Svetega Duha izkazal svojo navzočnost na nov način. Dokler je bil Jezus na svetu v svojem človeškem telesu, je bil dostop do njega krajevno omejen. Sedaj temu ni več tako – to, kar je izročil na Veliki četrtek, je postalo dostopno povsod. Marija Magdalena je sedaj na vrsti, da oznanja in pričuje. Tudi to, da se vsak od nas lahko sreča z Vstalim in doživi osvoboditev. Odpovejmo se svojim dosedanjim mesenim navezanostim in pustimo, da se nas On dotakne. Jezus Kristus včeraj, danes in za vedno.
G. B.
