Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof:
“Božja služabnica Cvetana je živo doživljala, da jo Gospod ljubeznivo vabi, da mu zaupa, da mu izroči svoje bolečine in težave. Z velikim zaupanjem je prihaja pred Gospoda v zavesti, da razume njeno bolečino in vidi njene solze. Ob Gospodu je doživljala resnico, da kadar pridemo k Njemu, naše življenjsko breme postane lažje in naš križ izgubi svojo ostrino.
Posebno prihajanje Gospoda k njej je čutila pri sv. maši, pri sv. obhajilu in pri češčenju najsvetejšega. Lahko rečemo, da je doživljala to, kar je v svoji Okrožnici o evharistiji zapisal sveti Janez Pavel II., ko pravi: »da se je prijetno muditi pri Njem in se kakor ljubljeni učenec nasloniti na njegove prsi, da se nas dotakne brezmejna ljubezen njegovega srca« (št. 25).
Sama Cvetana Priol pravi: »Kolikokrat sem to izkusila in iz tega prejela moč, tolažbo in oporo«. Nocoj se želim zaustaviti ob treh besedah, ki najbolj označujejo našo božjo služabnico Cvetano:
- Laikinja
- Trpinka
- Mistikinja
V mladosti je Cvetna želela iti v misijone, a je morala zaradi krhkega zdravja to misel opustiti. Svoj poklic je doživljala kot poslanstvo verne krščanske laikinje, ki želi biti priča Gospoda v Cerkvi in svetu.
V tem je podobna sveti Tereziji Deteta Jezusa, ki je prav tako želela biti misijonarka, želela je obhoditi ves svet, da bi pričevala za Božjo ljubezen, a je zaradi bolezni spoznala, da je njen poklic »biti ljubezen v srcu Cerkve moje matere«. Našla je svoje mesto v Cerkvi, biti ljubezen v srcu svoje matere Cerkve.
Prav tako je tudi naša božja služabnica Cvetana doživljala svoj poklic. Cerkev je iz udov sestavljeno telo, a mora imeti najpomembnejše – to je srce, ki mora goreti v ljubezni. Ljubezen poživlja ude.
Brez te ljubezni duhovniki ne bi več oznanjali evangelija in mučenci ne bi več prelivali krvi za Gospoda. Zato je Cvetana prosila Gospoda: »Daj, da bo moje srce veliko, kot je velik svet in kot so velike potrebe duš.« Božja služabnica Cvetana je že v mladosti hudo zbolela in prebolela nekaj hudih bolezni. Pozneje je nekaj let zapored preživela na bolniški postelji.”
Vir: SŠK
