V petek, 18. februarja, sta minilo dve leti od smrti duhovnika koprske škofije Franca Boleta, znanega kot ustanovitelja revije Ognjišče in kasneje še radia z istim imenom.
Rodil se je leta 1932 v Koritnicah pri Knežaku. Med leti 1943 in 1947 je obiskoval nižjo gimnazijo na Reki, od leta 1947 pa do leta 1952 gimnazijo v Pazinu. Leta 1953 je začel s študijem teologije v Ljubljani, leta 1958 je bil posvečen v duhovnika. Že leto po posvečenju je bil imenovan za župnijskega upravitelja v Postojni, kjer je ostal šest let, nato pa je bil premeščen v župnijo Bertoki pri Kopru, kjer je ostal dve leti kot upravitelj župnije. V isti župniji je kasneje ostal kot dolgoletni duhovni pomočnik. Po letu 2006 je bil duhovni pomočnik v koprski stolni župniji.
Leta 1965 je skupaj z Bojanom Ravbarjem, kaplanom v Kopru, in Silvestrom Čukom, kaplanom v Postojni, ustanovil župnijski list za Postojno in Koper Farno Ognjišče ter prevzel mesto glavnega urednika. Prve številke so bile razmnožene na ciklostilu, 1966 pa so list začeli tiskati v tiskarni (ČZP Primorski tisk v Kopru, pozneje pa pri ČGP Delo in drugje). Bole je najprej prevzel mesto glavnega in odgovornega urednika revije (1965–2002). List je sprva izdajala Apostolska administratura za Slovensko Primorje, nato Slovenske rimokatoliške škofije, 1990 pa je bilo ustanovljeno Tiskovno društvo Ognjišče, katerega predsednik je Bole od ustanovitve naprej.
Po prvotnih prizadevanjih z mladinskimi listi, npr. “Veslajmo”, ki ga je izdajal duhovnik Vinko Kobal (žal je komunistična oblast preprečila nadaljnje izhajanje), je revija Ognjišče kmalu postala najbolj razširjen katoliški mesečnik v Sloveniji. “Oče urednik”, kot se je podpisoval, je bil v reviji do leta 2010 pogost avtor prispevkov. V okviru revije Ognjišče je razvil založniško dejavnost (od 1966 naprej). V prvih letih so v knjižnicah Žepna knjižnica Ognjišča in Mala knjižnica Ognjišča izhajale knjige v visoki nakladi (40.000). V osemdesetih letih 20. stoletja je razvil sodelovanje s tujimi verskimi založbami ter izdal več enciklopedičnih knjig o Svetem pismu, krščanstvu in njegovi zgodovini, pa tudi precej knjig za otroke z versko vsebino.
Že vse od leta 1958, ko je bil posvečen v duhovnika, je bil Franc Bole tudi dejaven na katehetskih posvetovanjih. Nekaj člankov je prispeval v Katehetske zbornike. Pozneje je nekaj člankov napisal tudi v Novo mladiko, Cerkev v sedanjem svetu in Družino. Pozornost je namenjal zlasti delu z mladimi. Zelo je bil aktiven na karitativnem področju. Leta 1969 je organiziral prvo romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje. Z leti je to romanje prešlo v vseslovensko romanje bolnikov in invalidov, na katerem se zbere več tisoč ljudi. Bil je med ustanovitelji Slovenske Karitas in njen prvi direktor (1990–93).
Prizadeval si je tudi za ustanovitev cerkvenega radia, ki je leta 1994 začel oddajati iz koprskega studia, novembra pa iz ljubljanskega. Postal je prvi direktor radia.
Slovenska škofovska konferenca mu je podelila odličje svetega Cirila in Metoda (1993), Občina Koper nagrado 15. maj (1997), revija Naša žena priznanje ljudje odprtih rok (1999), za svojo založniško dejavnost je 2005 prejel Schwentnerjevo nagrado, 2013 pa red za zasluge. Že 1985 ga je papež Janez Pavel II. odlikoval z nazivom monsignor. Je tudi med prejemniki Častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo.
C. R.
