Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da Tebe, Gospod, vedno slavimo, slovesneje pa te hvalimo posebno v tem času, ko je bilo darovano naše velikonočno jagnje Kristus.
On je pravo jagnje, ki je odvzelo grehe sveta. S svojo smrtjo je uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje.
Ne neha se za nas darovati in nas pri tebi vedno zagovarja in brani. Na križu žrtvovan več ne umrje, temveč s poveličanimi ranami živi na veke.
Po njem se otroci luči prerajajo za večno življenje in se vernim odpirajo vrata nebeškega kraljestva. Njegova smrt nas je rešila naše smrti, njegovo vstajenje je začetek našega vstajenja.
Razdejal je moč pradavnega greha, dvignil in prenovil padli svet in nam ljudem vrnil polnost življenja.
Z daritvijo svojega telesa na križu je dopolnil daritve stare zaveze. Sam sebe je daroval za naše zveličanje in tako postal duhovnik, oltar in Jagnje obenem.
Zato se v velikonočnem veselju raduje ves svet, pa tudi angeli v nebesih
nenehno prepevajo hvalnico tvoje slave in mi z njimi kličemo: Svet …
Vir: Rimski misal, Hozana.si
