Cilj 50 dnevnice: da bi srečali Vstalega / razlitje Svetega Duha na Binkošti
geslo 5. tedna: Marija
Uvodna beseda:
Vstopili smo v zaključni del 50. dnevnice pred Binkoštmi, polnost velikonočnega praznovanja. Učenci so povsem zatajili pri prvem velikonočnem tridnevju – le pri zadnji večerji so bili še navzoči – morda se je tako zgodilo tudi nam. A Vstali nam prihaja naproti: «Mir vam bodi! Prejmite Svetega Duha!«. Žejni smo Vstalega in njegovega Svetega Duha. Odkrivamo tri močne vzvode razlitja Svetega Duha v naše življenje: 1.) ob zakonski, družinski tudi redna osebna molitev, na samem, ob premišljevanju Svetega pisma. Jezus namreč pravi: Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem … . (Mt 6, 6) Nemogoče je, da bi bila kvaliteta našega življenja – tudi zakonskega, poslovnega kaj šele osebnega življenja – enaka brez osebne molitve. Le kako bomo obračali v rast in čast božjega kraljestva med nami, naše delo in vse naše življenje, če ne premišljujemo Božje besede? 2.) Ta molitev sodi pred vse druge dnevne opravke. Zjutraj ’se spusti’ Božjo besedo v naša srca, da ob času obrodi sad. Tako tudi kmet seme poseje spomladi in ne jeseni; tako tudi športnik trenira pred tekmovanjem; tako tudi avtomobil dobi energent pred uporabo … Tako tudi Jezus, zgodaj zjutraj je vstajal in se umikal v molitev na samo. Tako tudi zadnje pričevanje mlade svetnice Sandre – zaročene in tik pred poroko – (gl. zadnja št. Družine, str. 8), ko so želeli prenesti njene ostanke pred beatifikacijo v cerkev, je bila krsta povsem prazna. Njena duhovnost: Zgodaj zjutraj je premišljevala Božjo besedo, čez dan pa se je vsa razdajala. Škof: ne smemo je iskati med mrtvimi, vsa se je razdala! 3.) Tretji veliki vzvod razlitja Svetega Duha v naše življenje je odločanje po Svetem Duhu – po točkah sv. Ignacija, da bi prepoznali Božjo voljo – in obšli veliko versko zmoto relativizacije – vseeno je to ali ono – oz. versko mlačnost. V tem 5. tednu bomo po odkritju Ignacijeve Avtobiografije, Duhovnih vaj sv. Ignacija odkrili tudi srčiko njegove karizme, ki nas v letu sv. Jožefa lahko malce približa zgledu sv. Jožefa: razlikovanje duhov. Ob spoznavanju tega duhovnega izkustva sv. Ignacija, duhovnega očeta papeža Frančiška, bomo vstopili v prepoznavanje temeljnih načinov, kako se v našem srcu, bližnjih, skupnostih in tudi v svetu – ne glede na versko pripadnost – razodeva Vstali po Svetem Duhu, kot tudi satan, sovražnik človeške narave (Ignacijev izraz).
Kot mora ekonomist dobro ločevati denarne valute, kot mora športnik dobro ločevati med tem, kar mu koristi in kar mu škoduje; kot mora kmet dobro ločevati najrazličnejše pridelke od ljuljke; kot mora literarni ustvarjalec dobro ločevati literarne vrste; kot mora rudar ločevati med rudami; kot mora degustator dobro ločevati med vini; tako mora tudi vernik dobro ločiti, med tem, kar je od Svetega Duha in kar je od hudiča. Kaj bi se zgodilo, če bi ekonomist zamenjal dinar za ameriški dolar, ali degustator med vinom in šmarnico, ali rudar lignit za kamen, ali literarni ustvarjalec rumeni tisk za poezijo ali športnik med zdravo prehrano in dopingom; ali kmet pšenico za ljuljko; tako tudi kristjan, potrebno je poznati in razlikovati, med deli in duhovi Boga in sovražnika človeške narave!
PONEDELJEK, 3. maj, Filip in Jakob mlajši
1. UVODNA molitev:
Mati Vstalega Gospoda, prosim Te, da bi srečal tvojega Vstalega Sina!
2. Uvodna duhovna misel:
Ignacij je vedno hrepenel po izpolnjevanju Božje volje. Ignacij je vedno hrepenel, da bi v vseh stvareh gledali Boga. Njegova molitev za ljubezen v četrtem tednu je pot k prizadevanju za ljubezen, v naših srcih. Od drugega tedna Duhovnih vaj dalje sv. Ignacij umesti na začetek vsake molitvene vaje sledečo molitev:«Prosim Boga, našega Gospoda, za milost, da bi bili vsi moji nameni, opravila in dejavnosti usmerjena samo v službo in slavo božjega veličastva«. (DV46) Ignacij po spreobrnjenju ne želi izgubljati časa, temveč želi v vsem, kar dela, služiti Bogu. Temelj njegovega razlikovanja je prav gotovo obšel svet iz njegovega izkustva na bolniški postelji. To so vhodna vrata v Ignacijevo karizmo razlikovanja duhov, h kateri se moramo vedno znova vračati, da bi tudi mi spoznali razliko duhov, ki spremlja tudi naše življenje, naša dela, naš prosti čas, hobije, finance, vzgojo otrok, našo versko prakso … pastoralne in poslovne načrte. Ignacij ne želi služiti Bogu le dokler v cerkvi prepeva, dokler doma na samem moli, dokler je na romanju, temveč v vseh svojih delih, tudi zunaj cerkvenih zidov in pobožnosti. Tudi vse naša dela in opravke spremlja neki duh, skušajmo ga ob Ignaciju prepoznati. Ko je sv. Ignacij prebiral svete knjige, ga to ni tolažilo le tedaj, temveč tudi potem. Ko pa je prebiral posvetne knjige, pa je med tem zelo užival, a ko je potem zaradi utrujenosti odnehal, se je počuti zelo utrujenega in praznega. To je ta razlika, ki jo je zaznal med služenjem Bogu in mamonu. Če bomo pozorni, bomo tudi mi opazili to temeljno razliko v našem srcu ob naših dnevnih opravilih. Sveti Duh in zlo se javljata danes enako kot pred pred 1000 leti, ter sv. Ignaciju enako kot nekomu drugemu, iz drugega konca sveta. Danes prosimo Vstalega, da bi nam pomagal prepoznati razliko duhov pri naših delih, v naši srcih ter urediti naše življenje po spodbudah Svetega Duha. To je prav gotovo pot, resnica in življenje, po kateri nas v današnjem Evangeliju Jezus vabi za seboj. Tako tudi Sveti Duh po sv. Pavlu: Vse preizkušajte, kar je dobrega ohranite. Vse preizkušajte, v smislu, predhodno – »pred uporabo« – se bomo podali v preizkušanje duhov, v razlikovanje Duhov, glede te ali one ponudbe, ki, tako ali drugače nagovarja naša srca. Zato je prepotrebna čuječnost, molitev na samem, neka temeljna duhovnost, predvsem pa premišljevanje Božje besede, tudi na samem, za zaprtimi vrati ter poznanje nauka Cerkve. Vse želje in odločitve preverjamo v luči nauka Cerkve, kot tudi, dandanes zelo aktualnega civilnega reda/civilne zakonodaje.
3. DUHOVNA misel iz Duhovnih vaj sv. Iganacija:
Pod duhovnimi vajami razumemo vsako spraševanje (examinar) vesti, meditacijo (premišljevanje), kontemplacijo (zrenje), … . Kakor so namreč sprehajanje, hoja in … tako so duhovne vaje vsaka priprava in naravnavanje (disponer) duše, da se reši vseh neurejenih nagnjenj in šele potem išče in najde Božjo voljo in uredi (disposición) svoje življenje, da mu bo v zveličanje duše. (DV 1)
Da človek premaga sam sebe in uredi svoje življenje, ne da bi se odločal po karkšnemkoli neurejenem nagnjenju. (DV 21)
4. PREMIŠLJEVANJE Božje besede: (iz dnevnih odlomkov)
» … Tisti čas je rekel Jezus Tomažu: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. Če ste poznali mene, poznate tudi mojega Očeta. Zdaj ga poznate in vidite ga.«… . (Jn 14,6-14)
5. OSREDNJA molitev:
Marija, Sveta Marija … prosi za nas!
Marija, Sveta Mati božja …
Marija, Sveta devic Devica… prosi za nas!
Sveti Duh, Vir vse dobrote … usmili se nas!
Sveti Duh, Studenec žive vode … usmili se nas!
Pridi Sveti Duh, pridi po Brezmadežnem Srcu tvoje presvete neveste! Pridi! Nikar se ne mudi!
Kri in voda, ki si svoj čas privrela iz Jezusovega srca kot studenec usmiljenja za nas, Vate zaupam.
Sveti nadangel Mihael … s svojo lučjo nas razsvetli!
Sveti nadangel Mihel … s svojimi krili nas varuj!
Sveti nadangel Mihael … s svojim mečem nas brani in reši! Amen!
Marija, Mati Vstalega Gospoda in Nevesta Svetega Duha, odpovedujemo se sebi, dajemo se Tebi, sprejmi in varuj nas v svojem Brezmadežen Srcu!
Naša Mati, na poseben način v tvojem mesecu majniku izročamo in posvetimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu vse zdravnike, bolnike in njihove družine! Varuj, tolaži in vodi jih!
Marija, Devica in Kraljica SLO naroda, izprosi nam Svetega Duha!
Marija, Nevesta Svetega Duha, izprosi nam novih Binkošti!
6. Pričevanje sv. Igancija:
» … Bila pa je ta razlika: kadar je premišljeval o posvetnih stvareh, je pri tem zelo užival. A ko je potem zaradi utrujenosti odnehal, se je počutil suhega in nezadovoljnega. Kadar pa je premišljeval o tem, kako bi šel bos v Jeruzalem, jedel samo zelišča in počel vse druge strogosti, o katerih je bral, da so jih delali svetniki, ga to ni tolažilo, samo dokler se je mudil v takih mislih, ampak je bil tudi potem, ko je odnehal, zadovoljen in vesel … .« (AO 8)
Toda ni se menil za to in se tudi ni ustavil, da bi to razliko pretehtal, dokler se mu niso nekoč oči polagoma odprle in se mu je začela razlika zdeti čudna. Začel je o njej razglabljati, in ker je izkustveno doživel, da so ga ene misli puščale žalostnega, druge pa veselega, je polagoma prišel do tega, da je spoznal razliko duhov, ki sta nanj delovala, namreč hudičevega in božjega. (AO št. 8)
7. ZAKLJUČNA molitev:
Marija Kraljica in Devica Majnika, rad bi srečal tvojega vstalega sina. Prosim te pomagaj mi! Odpri mi srce, da ga sprejmem kot neizmerni dar Njegovega Srca. Amen.
TOREK 4. maj, Florijan, zavetnik gasilcev
1. UVODNA molitev:
Mati Vstalega Gospoda, prosim Te, da bi srečal tvojega Vstalega Sina!
2. Uvodna duhovna misel:
Celotna izkušnja sv. Ignacija je zapisana v Duhovnih vajah. Cilj je, da bi tudi drugi prišli do istega sadu: ureditve življenja, v večjo božjo slavo in čast ter zveličanje duš. Podobna duhovna izkušnja umešča tudi vsakega izmed nas na oder boja: med kraljestvom zla in Božjim kraljestvom. Ignacij nam ob tem ponudi tudi molitev, pri kateri se nekaj časa premišljuje o enem in nato še od drugem kraljestvu. Ignacij, ki je odličen božji pedagog, to pa je predvsem Sveti Duh, želi popeljati kristjana v temeljno razliko kraljestev – v notranje okušanje obeh kraljestev – božjega in hudičevega. Sveta Trojica se zaveda, kot je imel Ignacij na začetku spreobrnjenja veliko nepoznavanje med različnimi duhovi, tako je tudi dandanes med nami. Ne smemo pozabiti, da je bil Ignacij že pred spreobrnjenem vernik, ob odsotnosti duhovnika se je v smrtni nevarnosti želel spovedati soborcu. Moramo priti do izkustva enega in drugega kraljestva, enega in drugega duha, da bi začutili razliko med njima in uredili lastna življenja. Ob tem nam vedno bolj postaja jasno, zakaj nas Marija na Kureščku vabi, da bi se vrnili k duhovnosti naših svetnikov in svetnic. Marija nam na Kureščku razkrije, da se nevarna duhovna tema želi zelo zvito vtihotapiti v vse pore krščanskega življenja in delovanja ter da bo slednja segala daleč naokoli (Kurešček, 8.2.1992). Zaradi tega potrebujemo večji dar Svetega Duha, dar razlikovanja med dobrim in zlim. Marija nam namreč pravi, da se bo »želela zvito vtihotapiti«, kar pa potrjuje tudi sv. Ignacij, ki nima le izkustva zla in Boga, temveč tudi kako se hudič preobleče pod podobo dobrega in se želi vtihotapiti v njegovo (naše) srce. Temeljno pravilo pa je: Bog pušča v naši duši tolažbo, hudi duh pa potrtost. Prosimo tudi danes Vstalega, da bi notranje začutili razliko med dvema kraljestvoma, med katerima je nevidno razpeto tudi vse naše življenje in delovanje. To pa je tudi nauk iz današnjega Evangelija: Jezus nam zapušča svoj mir; ter nam tudi oznani: vladar sveta prihaja! Vladar sveta prebiva dandanes med nami. V prvi vrsti ne gre za nobeno fizično osebo, niti za pravno; gre za zlo iz pekla, ki deluje tudi sredi med nami, lahko tudi po ljudeh in lahko tudi po pravnih osebah.
3. DUHOVNA misel iz Duhovnih vaj sv. Iganacija
O tolažbi govorim, ko se v duši porodi neki notranji vzgib, pri katerem duša vzplamti v ljubezni do svojega Stvarnika in Gospoda; tako tudi takrat, ko ne more nobene stvari na svetu ljubiti zaradi nje same, marveč le v Stvarniku vseh stvari. … Končno imenujem tolažbo vsako povečanje upanja, vere in ljubezni, in vsako notranje veselje, ki vabi in privlači k nebeškim stvarem in k zveličanju duše, ter jo umirja in ji daje počitek v njenem Stvarniku in Gospodu. (DV 316)
Potrtost imenujem vse, kar je nasprotno tretjemu pravilu: kot otemnelost duše in zmedenost v njej, teženje k nizkim in zemeljskim stvarem, vznemirjenost zaradi raznih motenj in skušnjav, ki nagibajo dušo k nezaupanju, ko ni upanja ne ljubezni in se duša čuti vsa lena, mlačna, žalostna in kakor ločena od svojega Stvarnika in Gospoda. Kajti kakor je tolažba nasprotna potrtosti, so prav tako tudi misli, ki izvirajo iz tolažbe, nasprotne mislim, ki izvirajo iz potrtosti. (DV 317)
Za Boga in njegove angele je značilno, da po svojih vzgibih dajejo resnično veselje in duhovno radost ter preženejo vsako žalost in vsak nemir, ki ga povzroča sovražnik. Zanj pa je značilno, da se bojuje zoper tako veselje in duhovno tolažbo z navideznimi razlogi, zvitostjo in neprestanim varanjem. (DV 329)
4. PREMIŠLJEVANJE Božje besede: (iz dnevnih odlomkov)
» … Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši. … Ne bom več toliko govoril z vami, vladar sveta namreč prihaja. Meni sicer ne more nič; vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.«(Jn 14,27-31)
5. OSREDNJA molitev:
Marija, Mati Kristusova … prosi za nas!
Marija, Mati Cerkve …
Marija, Mati milosti božje … prosi za nas!
Sveti Duh, očiščujoči ogenj … usmili se nas!
Sveti Duh, Goreča ljubezen … usmili se nas!
Pridi Sveti Duh, pridi po Brezmadežnem Srcu tvoje presvete neveste! Pridi! Nikar se ne mudi!
Kri in voda, ki si svoj čas privrela iz Jezusovega srca kot studenec usmiljenja za nas, Vate zaupam.
Sveti nadangel Mihael … s svojo lučjo nas razsvetli!
Sveti nadangel Mihel … s svojimi krili nas varuj!
Sveti nadangel Mihael … s svojim mečem nas brani in reši! Amen!
Marija, Mati Vstalega in nevesta Svetega Duha, odpovedujemo se sebi, dajemo se Tebi, sprejmi in varuj nas v svojem Brezmadežen Srcu!
Naša Mati, na poseben način v tvojem mesecu majniku izročamo in posvetimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu vse državne voditelje, ministre in njihove družine! Pomagaj jim, da bodo znali v družini narodov rahljati nemir, ki ga prebuja med nami epidemija.
Marija, Devica in Kraljica SLO naroda, izprosi nam Svetega Duha!
Marija, Nevesta Svetega Duha, izprosi nam novih Binkošti!
6. Pričevanje iz življenja sv. Ignacija:
Ko je to trajalo že precej časa, se je spustil na kolena pred križem, ki je stal tam blizu, da bi se zahvalil Bogu. Tam se mu je spet prikazala prikazen, ki se mu je večkrat prikazovala, a je ni nikoli prepoznal; to pomeni tista stvar, ki je bila omenjena zgoraj in ki se mu je dozdevala zelo lepa, s številnimi očmi. A zdaj pred križem je dobro videl, da stvar ni imela tako lepe barve kot ponavadi, in imel je zelo jasno spoznanje s trdnim pristankom volje, da je bil to hudi duh. Kasneje se mu je še mnogokrat za dolgo časa prikazovala, on pa jo je prezirljivo odbijal s palico, ki jo je navadno nosil v rokah. (AO 31)
7. ZAKLJUČNA molitev:
Marija Devica in Kraljica Majnika, rad bi srečal tvojega vstalega sina. Prosim te pomagaj mi! Odpri mi srce, da ga sprejmem kot neizmerni dar Njegovega Srca. Amen.
SREDA 5. maj, Katarina Cittadini vzgojiteljica,
1. UVODNA molitev:
Mati Vstalega Gospoda, prosim Te, da bi srečal tvojega Vstalega Sina!
2. Uvodna duhovna misel:
Da bi znali prepoznavati sovražnika človeške narave – zlo, ki se nam kaže tudi pod podobo dobrega, okusnega – npr. Adamu in Evi – celo pod podobo krepostnega – hudič Jezus skuša z vrlino, krepostjo, v puščavi – pod podobo svetih stvari – v videnju svetnikom prihaja preoblečen hudič v Jezusa ali Marijo – ali Ignaciju, ko je moral študirati, mu prihaja v srce silna tolažba, kot še nikoli – hudičeva. Pri tem pa je potrebna redna osebna molitev, na samem, ob premišljevanju Svetega pisma. Tega se ne moremo naučiti, to je dar, da se nam po moči Svetega Duha odprejo duhovne oči stvarnosti: duhovni boj, ki poteka za naše duše. Bistvo razlikovanja je, da hrepenimo po izpolnjevanju Božje volje, da iščemo v vseh stvareh Boga, ter da znamo ob času tudi reči: to je od hudiča in to je od Boga. Sliši se zelo preprosto, a Marijina sporočila so jasna, ne le na Kureščku tudi drugje: mnogi se pogubljajo, ker se »mešajo« dela mesa za dela Duha! Izkušnja Cerkve in tudi sv. Ignacija je, da se nam zlo javlja kot preoblečeno v jagnje! Tu je potrebna tista tenkočutnost, ki jo podarjata premišljevalna molitev, tihota ob Svetem pismu:“Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.” (Heb 4,12) Ignacij nam v pravilih za razlikovanje pokaže nekaj vedenj (obnašanj) sovražnika človeške narave. Dobro je o njih premišljevati in prepoznati njihovo zvitost tudi v osebnem življenju. Hudič je prebrisan, a se v novih okoliščinah razodeva na enak način. Sv. Ignacij v pravilih za razlikovanje za prvi teden navede uvodna tri pravila po katerih ga lahko jasno spoznamo – po njegovem vedenju – : 1.) Sovražnik se vede kakor ženska: slab je pred močnim, močan pa pred popustljivim. 2.) Obnaša se tudi kakor lažnivi ljubimec, ki želi ostati skrit in noče, da bi ga spoznali. 3.) Obnaša se kot poveljnik, da lahko zavzame in oropa, kar želi. (DV 325-327) Cilj teh pravil je, da ostanemo kot mladike na trti, da bi ob času obrodili sad. Tako Jezus v današnji Besedi, On je trta, mi smo mladike. Potrebno je ostati na trti, zato potrebujemo tudi izkušnjo svetnikov, kako se vede zlo, da ga ob času razkrinkamo. Morda nam več ali manj manjka osnovno razlikovanje: kar je ’kontra’ nauku Cerkve ni od Boga! Kar je ’kontra’ civilnemu in naravnemu redu prav tako ni od Boga! Ignacij v premišljevanju o treh vrstah ponižnosti navede misel, da kristjanu niti za izgubo lastnega življenja in časti ne bo niti na misel prišlo, da bi kršil katero koli zapoved, človeško ali božjo. Tudi če bi bil gospodar vsega ustvarjenega! (prim. DV 165-167) A to je šele prva stopnja ponižnosti po sv. Ignaciju, ki je duhovni oče papeža Frančiška. Sprejemati božji, cerkveni in civilni red, zakonodajo, demokratično, pravno in ustavno ureditev je za Ignacija minimum ponižnosti, za zveličanje potrebno!
3. DUHOVNA misel s. Ignacija:
Sovražnik se vede kakor ženska: slab je pred močnim, močan pa pred popustljivim. Kakor je namreč lastno za ženo, da v prepiru z možem izgubi pogum in zbeži, ko se ji mož odločno postavi po robu; a nasprotno, če možu upade pogum in začne bežati, v ženi zraste jeza, maščevalnost in okrutnost čez mero; … . (DV 325)
Obnaša se tudi kakor lažnivi ljubimec, ki želi ostati skrit in noče, da bi ga spoznali. …
prav tako hoče sovražnik človeške narave, ko prišepetava pravični duši svoje zvijače in vabe, da jih tajno sprejme in ohrani zase. Če jih pa odkrije svojemu dobremu spovedniku ali kaki drugi duhovni osebi, ki pozna njegovo zvijačnost in hudobnost, mu je zelo zoprno; iz tega namreč sklepa, da hudobije, ki jo je začel, ne bo mogel izpeljati, ker so se odkrile njegove očitne zvijače. (DV 326)
Obnaša se kot poveljnik, da lahko zavzame in oropa, kar želi. Kakor namreč poveljnik in vojskovodja, ko se utabori, opazuje moč in položaj trdnjave, da jo naskoči s šibkejše strani, prav tako tudi sovražnik človeške narave hodi okrog in opazuje od vseh strani naše božje, poglavitne in nravne kreposti; in kjer nas najde bolj slabotne in bolj revne glede zveličanja, tam nas napade in skuša premagati. (DV 327)
3. PREMIŠLJEVANJE Božje besede: (iz dnevnih odlomkov)
»Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besed, ki sem vam jih govoril. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. … .« (Jn 15,1-8)
5.OSREDNJA molitev:
Marija, Mati prečista … prosi za nas!
Marija, Mati brezmadežna …
Marija, Mati nedolžna… prosi za nas!
Sveti Duh, Duh ljubezni in resnice … usmili se nas!
Sveti Duh, Duhovno maziljenje … usmili se nas!!
Pridi Sveti Duh, pridi po Brezmadežnem Srcu tvoje presvete neveste! Pridi! Nikar se ne mudi!
Kri in voda, ki si svoj čas privrela iz Jezusovega srca kot studenec usmiljenja za nas, Vate zaupam.
Sveti nadangel Mihael … s svojo lučjo nas razsvetli!
Sveti nadangel Mihel … s svojimi krili nas varuj!
Sveti nadangel Mihael … s svojim mečem nas brani in reši!
Marija, Mati Vstalega in nevesta Svetega Duha, odpovedujemo se sebi, dajemo se Tebi, sprejmi in varuj nas v svojem Brezmadežen Srcu!
Naša Mati, na poseben način v tvojem mesecu majniku izročamo in posvetimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu svetega očeta, škofe in vse duhovnike. Naj bodo njihove molitve in dela v času svetovne preizkušnje posebno blizu tvojega Brezmadežnega srca.
Marija, Devica in Kraljica SLO naroda, izprosi nam Svetega Duha!
Marija, Nevesta Svetega Duha, izprosi nam novih Binkošti!
6. Pričevanje iz življenja sv. Ignacija:
» … Kadar se je Ignacij namreč začel učiti na pamet, kakor je potrebno na začetku študija gramatike, so mu prihajala nova spoznanja o duhovnih rečeh in novi občutki, tako da se ni mogel učiti, a jih tudi ni mogel izriniti, če se jim je še tako upiral. O tem je velikokrat premišljeval in si nazadnje rekel: »Niti kadar se odpravim molit ali če sem pri maši, me ne obhajajo tako živa razsvetljenja.« Tako je sčasoma prišel do spoznanja, da je to skušnjava. Po opravljeni molitvi je odšel k sv. Mariji pri morju blizu magistrove hiše in ga prosil, ali ga ne bi hotel v cerkvi za trenutek poslušati. Ko sta sedla, mu je natančno razložil vse, kar se je dogajalo v njegovi duši in kako malo je zavoljo tega do sedaj napredoval, da pa omenjenemu magistru obljublja tole: »Obljubljam vam, da ti dve leti nikoli ne bom manjkal pri pouku … .« (AO 55)
7. ZAKLJUČNA molitev:
Marija Kraljica in Devica Majnika, rad bi srečal tvojega vstalega sina. Prosim te pomagaj mi! Odpri mi srce, da ga sprejmem kot neizmerni dar Njegovega Srca. Amen.
ČETRTEK, 6. maj, Dominik Savio,
1. UVODNA molitev:
Mati Vstalega Gospoda, prosim Te, da bi srečal tvojega Vstalega Sina!
2. Uvodna duhovna misel:
Prišli smo do zelo pomembne vsebine: Bog pušča v naši duši mir, tolažbo, veselje, upanje, vero, ljubezen. Sled sovražnika človeške narave v naši duši pa je: nemir, obup, naslade, grize, žalosti, vznemirjanje z lažnimi razlogi, duša se čuti vsa lena in mlačna, žalostna, kakor ločena od svojega stvarnika in Gospoda, otemnelost in zmedenost v duši. Pri tem pa je potrebno vedeti, da je sposoben tako Bog kot hudič pustiti v naši duši tako tolažbo, kot tudi potrtost. Dobri duh ravna tako pri ljudeh, ki padajo iz smrtnega v smrtni greh. Hudi duh pa to počne, ko se bojuje, da duša ne bi napredovala in jo zaradi tega grize žalosti, vznemirja z lažnimi razlogi … . Jezus pa takšno dušo ne pušča samo, temveč ji daje pogum in moč, tolažbo, solze, spodbude in mir, ko lajša in odpravlja vse ovire, da človek napreduje v dobrih delih. (DV315) Sedaj pa se postavlja ključno vprašanje. Kako pa se hudobni duh javlja pod krinko dobrega? Sv. Ignacij pravi, da je za hudega duha značilno, da se dela angela luči, da vstopa s pobožno dušo, a izstopa tak kot je. (DV 332) Zlo uporablja svete in pobožne misli! Babica Međugorske vidkinje Vicke na začetku prikazovanj pravi: »Če bo spet prišla, jo blagoslovite z blagoslovljeno vodo in ji recite: Če si od Boga ostani, če si od hudiča se poberi!« S hudičem ne smemo nikoli komunicirati, je preveč zvit in nas pozna veliko bolje kot si mislimo. Že Evi je dejal:«Ali je res, da vama je Bog prepovedal jesti od vseh dreves v vrtu? Cilj zapeljive kače je bil najprej spraviti Evo v pogovor. Vedela je, da jo lahko le počasi pripravi v greh, v odpad od Boga. Vsi vemo, da je Bog prastaršema prepovedal jesti le od enega drevesa, od drevesa življenja. Tako tudi sv. Ignacij pravi:« … hudi duh nato skuša počasi priti na svoje in zavaja dušo v svoje prekrite prevare in zlobne namene.« (DV332) Danes pogledam, kaj se v mojem življenju javlja kot »preoblečeno jagnje«. Prosim Boga za luč spoznanja, za žarek milosti, da bi znali bolje dešifrirati misli, ki nas spremljajo, pri katerikoli dnevni dejavnosti. Bog in hudič nimata delovnega časa, niti omejenega prostora delovanja, neprestano in povsod sta na delu. A Bog (dobri duh) v naš napredek, hudič v naš propad. Kot se je pri učlovečenju vse začelo z Besedo, tako se pri hudiču, v našem srcu vse začne z mislijo, čustvom ali sliko (podobo). Hodi okoli naše duše in gleda, iz katere strani je bolj krhka, da bi jo naskočil, pravi sv. Ignacij. Tu je korenine njegovega delovanja, v našem življenju. Dandanes je tako velik odpad od Boga, da hudič deluje zelo konkretno in jasno in ga ni težko prepoznati. A ne poredko resnično uporablja preobleko v jagnje, oz. »nišo«, po kateri zlo vstopa v naše življenje. Tu sv. Faustini Jezus oznani veliko in zlata vredno sporočilo: Vstopa po neznatnih in majhnih stvareh! Zlo računa na naravni zakon akumulacije – kopičenje zla – zlo na zlo, ki postaja vedno močnejše v svetu in v našem življenju.
3. DUHOVNA misel iz Duhovnih vaj sv. Ignacija:
Po predhodnem vzroku lahko dušo tolaži tako dobri angel kot hudi, vendar z nasprotnimi nameni: dobri v njen napredek, da raste in se razvija od dobrega k boljšemu; a hudi v nasprotni namen, da jo spelje v svojo zlobno namero in hudobijo. (DV 331)
Za hudega duha je značilno, da se dela angela luči, da vstopa s pobožno dušo, a izstopa tak, kot je. Se pravi, navaja namreč na dobre in svete misli, ki se ujemajo s tako pravično dušo; nato pa skuša počasi priti na svoje in zavaja dušo v svoje prikrite prevare in zlobne namene. (DV 332)
4. PREMIŠLJEVANJE Božje besede: (iz dnevnih odlomkov)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Ako boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz spolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni. To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni. (Jn 15,9-11)
5.OSREDNJA molitev:
Marija, Mati deviška… prosi za nas!
Marija, Mati ljubezniva …
Marija, Mati čudovita … prosi za nas!
Sveti Duh, Duh modrosti in umnosti … prosimo te usliši nas!!
Sveti Duh, Duh sveta in moči … prosimo te usliši nas!
Pridi Sveti Duh, pridi po Brezmadežnem Srcu tvoje presvete neveste! Pridi! Nikar se ne mudi!
Kri in voda, ki si svoj čas privrela iz Jezusovega srca kot studenec usmiljenja za nas, Vate zaupam.
Sveti nadangel Mihael … s svojo lučjo nas razsvetli!
Sveti nadangel Mihel … s svojimi krili nas varuj!
Sveti nadangel Mihael … s svojim mečem nas brani in reši!
Marija, Mati Vstalega in nevesta Svetega Duha, odpovedujemo se sebi, dajemo se Tebi, sprejmi in varuj nas v svojem Brezmadežen Srcu!
Naša Mati, na poseben način v tvojem mesecu majniku izročamo in posvetimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu vse delo za nove duhovne poklice kot tudi vse poklicane v preteklosti, sedanjosti in v prihodnosti. Marija, Kraljica apostolov, nakloni jim vse milosti in darove, da srčno odgovorijo na klic tvojega Sina.
Marija, Devica in Kraljica SLO naroda, izprosi nam Svetega Duha!
Marija, Nevesta Svetega Duha, izprosi nam novih Binkošti!
6. Pričevanje iz življenja sv. Ignacija:
Bil je sprejet v zavetišče sv. Jakoba onstran cerkve nedolžnih otrok. Imelo je za študij zelo neugodno lego. Zavetišče je bilo od kolegija dokaj oddaljeno in da bi dobil vrata odprta, je moral priti ob zvonjenju avemarije, oditi pa ob svitu. Tako ni mogel kaj dobro slediti pouku. Še druga zapreka je bilo prosjačenje miloščine za vzdrževanje. Skoraj pet let je že minilo, odkar ni več imel želodčnih bolečin. Tako se je začel spet več pokoriti in postiti. (AO74)
7. ZAKLJUČNA molitev:
Marija Kraljica in Devica Majnika, rad bi srečal tvojega vstalega sina. Prosim te pomagaj mi! Odpri mi srce, da ga sprejmem kot neizmerni dar Njegovega Srca. Amen.
PETEK, 7. maj, Gizela, opatinja, 5. prvi petek v pobožnosti 9. prvih petkov ob veliki preizkušnji sveta in 30. obletnici SLO samostojnosti –
1. UVODNA molitev:
Mati Vstalega Gospoda, prosim Te, da bi srečal tvojega Vstalega Sina!
2. Uvodna duhovna misel:
Omenili smo že, da so duhovne vaje sv. Ignacija razdeljene v štiri tedne in med temi je tretji teden namenjen premišljevanju Jezusovega trpljenja in smrti. Pri Ignaciju je jasno, da želi deliti z Njim trpljenje, ki ga Jezus na veliki četrtek in petek prestaja za nas. Za Ignacija je jasno, kolikor kristjan sprejme Njegovo trpljenje in smrt tudi za lastne grehe, toliko bo deležen tudi njegovega vstajenja. Duhovne vaje sv. Ignacija se opravljajo v popolnem molku, tišini in brez pridiganja. Ignacijeva velika želja, znotraj duhovni vaj: »Za notranje spoznanje Jezusa Kristusa, ki se je za nas učlovečil, da bi ga bolj ljubili in hodili za njim«, je mogoča predvsem v tišini in ob premišljevanju Svetopisemskih odlomkov, o Gospodovem življenju kot tudi o njegovem trpljenju. Sv. Ignacij je res velik božji pedagog, kot tudi globok psiholog, po takšni sestavi Duhovnih vaj pa čudovito deluje Sveti Duh. Veliko značilnost duhovnih vaj sv. Ignacija je tudi, da pridejo na isti termin tisti, ki so šele na začetku neke duhovne poti, kot tisti, ki so že bolj napredovali, kajti vsak udeleženec je osebno spremljan od duhovnega spremljevalca, ki mu daje enkrat na dan točke, ki jim udeleženec sledi skozi premišljevanja. V tretjem tednu, ko spremljamo trpečega Jezusa, sv. Ignacij spodbuja udeleženca, da bi znotraj posameznih premišljevanj o Jezusovem trpljenju delil z Njim njegovo žalost, trpljenje, solze, bolečine, ki jih prestaja za nas in za vse človeštvo. Ignacij nas v duhovnih vajah želi popeljati preko razumskega premišljevanja v tako imenovano kontemplacijo. Velika beseda, a je silno preprosta. Ignacij pouči vernika, naj si skuša posamezne prizore iz Jezusovega trpljenja tudi predstavljati, s pomočjo lastne domišljije. S tem odpremo Svetemu Duhu, ob razumu, s katerim premišljujemo Božjo besedo, tudi domišljijo. Človek prepusti, da Sveti Duh med molitvenimi vajami nagovarja udeleženca tudi preko uporabe njemu lastne domišljije. V molitvenih vajah sv. Ignacij povabi udeleženca, da bi bil preko domišljije, vonja, vida, sluha in tipa navzoč pri odrešenjskih dogodkih našega Gospoda. Človek ni le razum, človek ima pet čutil, s katerimi vstopa v svet, in zakaj ne bi z njimi stopali tudi v molitev, v srečanje s trpečim in Vstalim? V tišini, molku in v samoti Jezus veliko lažje približa lastno božanstvo duši ter jo pritegne: »… Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil.« V SLO je Skupnost krščanskega življenja, njeni člani so študentje, zakonski pari, mladi v poklicih, izobraženci, mladi in starejši, ki si prizadevajo slediti Ignacijevo karizmo, posebno z vsakodnevno premišljevalno molitvijo ob Svetem pismu, refleksijo, letnimi duhovnimi vajami v tišini, z razlikovanjem duhov, odločanjem v duhu sv. Ignacija … . Morda se nam vse to zdi nepoznano in oddaljeno, a je že desetletja vsakodnevno prizadevanje tisočih po vsem svetu. Kjer je živa Ignacijeva Družba tam je za laike živa tudi Skupnost krščanskega življenja.
3. DUHOVNA misel sv. Ignacija:
TRETJA UVODNA VAJA je prošnja za to, kar želim in kar naj pravzaprav prosim ob Jezusovem trpljenju, namreč bolečine s Kristusom, polnim bolečin, potrtosti s potrtim Kristusom, solza, notranjih muk zaradi velike muke, ki jo je Kristus pretrpel zame. (DV 203)
4. PREMIŠLJEVANJE Božje besede: (iz dnevnih odlomkov)
»Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, ako izvršujete, kar vam jaz zapovedujem. … .« (Jn 15,12-17)
5. OSREDNJA molitev:
Marija, Mati dobrega sveta … prosi za nas!
Marija, Mati Stvarnikova …
Marija, Mati Odrešenikova … prosi za nas!
Sveti Duh, Duh strahu božjega… prosimo te usliši nas!!
Sveti Duh, Duh vednosti in pobožnosti … prosimo te usliši nas!
Pridi Sveti Duh, pridi po Brezmadežnem Srcu tvoje presvete neveste! Pridi! Nikar se ne mudi!
Kri in voda, ki si svoj čas privrela iz Jezusovega srca kot studenec usmiljenja za nas, Vate zaupam.
Jezusove obljube tistim ki bodo obhajali 9. prvih petkov: 3., 4., in 5. obljuba/sad
3. Božje Srce Jezusovo, bodi naša moč pri delu in tolažba v našem trpljenju … kakor si obljubilo, o najsvetejše in najzvestejše Srce.
4. Božje Srce Jezusovo, bodi nam varno zavetje v življenju in v smrti uri … kakor si obljubilo, o najsvetejše in najzvestejše Srce.
5. Božje Srce Jezusovo, izkaži grešnikom svoje neizmerno usmiljenje … kakor si obljubilo, o najsvetejše in najzvestejše Srce.
Sveti nadangel Mihael … s svojo lučjo nas razsvetli!
Sveti nadangel Mihel … s svojimi krili nas varuj!
Sveti nadangel Mihael … s svojim mečem nas brani in reši!
Srce Jezusovo, odpovedujemo se sebi, dajemo se Tebi, sprejmi in varuj nas v svojem presveto Srce!
Srce Jezusovo, pošlji nam Svetega Duha!
Srce Jezusovo, podari nam novih Binkošti!
Srce Jezusovo, šotor Najvišjega … usmili se nas!
Srce Jezusovo, hiša Božja in vrata nebeška …
Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni … usmili se nas!
Srce Jezusovo, v mesecu tvoje Matere Marije, tvojemu presvetemu Srcu, izročimo in posvetimo, po Marijinem Brezmadežnem Srcu vse krščene, prvo obhajance in birmance ter njihove družine, sorodnike in prijatelje, prosimo te, pritegni in ohrani jih na svojem presvetem Srcu, za vedno v posvečujoči milosti!
6. Pričevanje sv. Ignacija:
V Jeruzalem so potovali, kot je bil običaj, na oslih. Dve milji preden so prispeli v Jeruzalem, je neki plemeniti Španec, ki se je imenoval Diego Manes, rekel z veliko pobožnostjo vsem romarjem, da bodo v kratkem prišli do kraja, od koder se da videti sveto mesto, in da bi bilo prav, ko bi se vsi v svoji vesti na to pripravili in potovali naprej v tišini. Vsem se je zdel ta predlog dober in vsak zase se je skušal zbrati. Malo preden so dospeli na kraj, od koder naj bi se videlo mesto, so razjahali, ker so videli frančiškane, ki so s križem čakali nanje. Ko so prišli v mesto, je čutil romar veliko tolažbo in to je bilo, kakor so pripovedovali tudi drugi, splošno doživetje vseh. Spremljalo ga je veselje, ki se ni zdelo več čisto naravno. Enako pobožnost je čutil vselej, kadar je obiskoval svete kraje. (AO 44-45)
7. ZAKLJUČNA molitev:
Marija Kraljica in Devica Majnika, rad bi srečal tvojega vstalega sina. Prosim te pomagaj mi! Odpri mi srce, da ga sprejmem kot neizmerni dar Njegovega Srca. Amen.
SOBOTA, 8. MAJ, prva sobota v mesecu – 5. prva sobota v pobožnosti 5. prvih sobot ob 30. obletnici SLO samostojnosti – obletnica posvetitve LJ stolnice –
1. UVODNA molitev:
Mati Vstalega Gospoda, prosim Te, da bi srečal tvojega Vstalega Sina!
2. Uvodna duhovna misel:
Čeprav je sv. Ignacij živel v 16. stoletju mu je bilo jasno, da se je Vstali v nedeljo zjutraj najprej prikazal Mariji. Ne sklicuje se na izročila, temveč na zdrav razum. Marija je v sedanjem času prav gotovo tista, po kateri Sveta Trojica ponovno priteguje svet k sebi. Pobožnost do Marije je naredila v zadnjem času – nekaj stoletij – velikanski razvoj. Vrhunec je prav gotovo Fatima, kjer nam Sveta Trojica razodene Brezmadežno Srce, katerega naj ga častimo in se mu posvetimo. To je nov subjekt čaščenja v sveti RKC. V Fatimi Bog prične uvajati v Cerkev nov kult čaščenja, ki je Brezmadežno Srce njegove Matere Marije. Prav po tem Srcu nas želi rešiti v današnjem svetu! V Stari zavezi Noetova barka, danes Brezmadežno Srce Device Marije! V Rimu v sosednji škofiji, kjer je Cerkev priznala solzenje Marijinih solz, pravi vidcu: »Tecite in prosite škofe, da vas posvetijo Marijinemu Brezmadežnemu Srcu«. Prav tako je pobožnost do Jezusovega presvetega Srca naredila velikanski razvoj z razodetjem sv. Faustini Kowalski – to je najnovejša različica čaščenja in zadoščevanja Jezusovemu Presvetemu Srcu! Težko je vedeti, za kaj gre in kaj se dogaja v svetu in Cerkvi, kot tudi, kako se dandanes Bog na to odziva, ne da bi poznali sporočilo Fatime in sv. Faustini Kowalski. Predhodno je – glede privatnega razodetja – kot je pisalni stroj z modernim osebnim računalnikom. Po tem sklepamo, da je čas Njegovega prihoda blizu, kar tudi Jezus pravi sv. Faustini. Na prve sobote nas Sveta Trojica kliče tudi k zadostilnemu obhajilu. Sveta Trojica nam v Fatimi razodene, da se mnogi pogubljajo zaradi grehov zoper Brezmadežno Marijino Srce. Sobota je dan Marijine vere in panja, da bo njen Sin vstal od mrtvih. Sobota je dan priprave na nedeljo, ko vsakokrat praznujemo malo veliko noč. Svet je v vigiliji drugega Kristusovega prihoda, na kar nas z mandatom Jezusa Kristusa pripravlja sv. Faustina, žena s par razredi osnovne šole! Nauk Cerkve pozna samo dva Kristusova prihoda, ob učlovečenju ter ob sodbi. Kar se omenja v Dnevniku sv. Faustine, zveni skrivnostno. Marija je naša spremljevalka, Marija nas uči pričakovati prvi Božič, Marija nas uči pričakovati Njegovo razodetje v Kani, Marija nas uči vztrajati na križevem potu, Marija nas uči vztrajati na Kalvariji pod križem, Marija nas uči čakati vstajenjskega jutra in Marija nas uči čakati prihoda Svetega Duha. Marija je Mati Cerkve, je Kraljica apostolov, Kraljica nebes in zemlje, Kraljica SLO naroda! Sedaj potrebujemo še zavetnika! Kako mogočno je njeno Brezmadežno srce, kako mogočno je sobotno zadostilno obhajilo, za grehe zoper Marijino Brezmadežno Srce, da je sposobno – tako Sveta Trojica sestri Luciji v Fatimi – premagati tudi največje zmote in zablode tega sveta – tudi revolucionarne. Cerkvi in kristjanom moramo vrniti soboto kot Marijin dan, tudi sobotno jutranjo sv. mašo, v čast njenemu imenu, njeni osebi, njenemu Brezmadežnemu Srcu! Prav je, da v času preizkušnje sveta opravimo tudi naslednjih pet prvih sobot na fatimski način. Na današnjo soboto zaključujemo tiste, ki smo jih pričeli na prvo soboto v januarju 2021. Marija nas pouči, naj ne iščemo posebnega namena, temveč naj jih darujemo po njenem namenu, v zadoščenje za grehe zoper njeno Brezmadežno Srce.
3. DUHOVNA misel iz sv. Ignacija:
Vstajenje Kristusa, našega Gospoda; njegovo prvo prikazanje: Prikazal se je Devici Mariji. Čeprav Sveto pismo tega naravnost ne omenja, vendar je omenjeno med vrsticami, ko pravi, da se je prikazal mnogim drugim. Zakaj Sv. pismo govori takim, ki imajo pamet, kakor je pisano: “Kaj tudi vi še vedno ne umevate?” (Mt 15,16). (DV299)
4. PREMIŠLJEVANJE Božje besede:
»Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži. … » (Jn 15,18-21)
5. OSREDNJA molitev:
Marija, Devica Najmodrejša … prosi za nas!
Marija, Devica častitljiva …
Marija, Devica hvale vredna … prosi za nas!
Sveti Duh, Duh milosti in molitve … usmili se nas!
Sveti Duh, Duh miru in veselja… usmili se nas!
Pridi Sveti Duh, pridi po Brezmadežnem Srcu tvoje presvete neveste! Pridi! Nikar se ne mudi!
Kri in voda, ki si svoj čas privrela iz Jezusovega srca kot studenec usmiljenja za nas, Vate zaupam.
Sveti nadangel Mihael … s svojo lučjo nas razsvetli!
Sveti nadangel Mihel … s svojimi krili nas varuj!
Sveti nadangel Mihael … s svojim mečem nas brani in reši!
Marija, Mati Vstalega Gospoda in Nevesta Svetega Duha, odpovedujemo se sebi, dajemo se Tebi, sprejmi in varuj nas v svojem Brezmadežen Srcu!
Naš Mati, na prvo soboto v tvojem mesecu majniku, izročamo in posvetimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu, vse starše in njihove družine. Varuj, tolaži in vodi jih!
Marija, Devica in Kraljica SLO naroda, izprosi nam Svetega Duha!
Marija, Nevesta Svetega Duha, izprosi nam novih Binkošti!
6. Pričevanje sv. Ignacija:
Na večer pred praznikom naše Gospe, v marcu leta 1522, je odšel ponoči, kolikor je le mogel naskrivaj, k nekemu revežu. Slekel je vsa svoja oblačila in jih dal revežu, potem je oblekel svojo zaželeno obleko in šel klečat pred oltar naše Gospe. Prebil je vso noč, nekaj časa na kolenih, nekaj časa na nogah, z romarsko palico v roki. Ko se je začelo daniti, je odpotoval, da ga ne bi prepoznali. Ni šel naprej po ravni poti v Barcelono, kjer bi naletel na mnoge ljudi, ki bi ga prepoznali in mu izkazali spoštovanje, ampak je krenil v neko vas, ki se imenuje Manresa. Sklenil je, da tu prebije nekaj dni v zavetišču in si zapiše nekaj stvari v svojo knjižico, ki jo je skrbno čuval pri sebi in mu je bila v veliko tolažbo. (AO 18)
7. Duhovna spodbuda
Nauk Cerkve nas kliče, da našo posvetitev Bogu po Mariji in njenemu Brezmadežnemu Srcu obnovimo, s krajšo pripravo enkrat letno. Majnik je več kot primeren, ko res ni potrebno veliko postoriti, saj nas tako liturgija Cerkve – kot tudi vsakodnevno šmarnično branje – kot tudi narava – zelo spodbujata pri tem. Potrebno je le še dve ali tri nedelje pridigati o tem, potem pa na zadnji dan šmarnic – najboljše na zadnjo nedeljo pri sv. mašah – prebrati molitev posvetitve in izročitve. Obnovo lahko opravimo na enak način tudi osebno oz. kot družina, združenje, molitvena skupina, gibanje … – lahko tudi na krajši način.
8. ZAKLJUČNA molitev:
Marija Kraljica in Devica Majnika, rad bi srečal tvojega vstalega sina. Prosim te pomagaj mi! Odpri mi srce, da ga sprejmem kot neizmerni dar Njegovega Srca. Amen.
NEDELJA, 9. MAJ , 6. velikonočna nedelja. Izaija, Marija Terezija
1. UVODNA molitev:
Mati Vstalega Gospoda, prosim Te, da bi srečal tvojega Vstalega Sina!
2. Uvodna duhovna misel:
Duh svetnikov ostaja na poseben način živ sredi med nami, posebno redovnih ustanoviteljev, ki so zapisali s svojim življenjem in zgledom duhovnost, ki je naša pot k Bogu. V teh parih tednih smo spoznavali sv. Ignacija in njegove obrise življenja in duhovnosti, ki nam lahko obilno pomaga na naši poti za Gospodom. Praktično je življenje po katerikoli duhovnosti razlitje Svetega Duha med nami. Zato nas Marija na Kureščku vabi, da bi se vrnili k zgledom naši svetnikov in svetnic, posebno pa navaja sv. Ignacija in sv. Frančiška. Marija na Kureščku pravi, da je to pot prenove Cerkve. Zvestoba izbrani duhovnosti je zvestoba Kristusu. Več bo pristne duhovnosti in pobožnosti med nami več bo Vstalega in njegovega Svetega Duha med nami. Vedno znova jo moramo oživljati. Kot gradbenik ne more sredi gradnje odvreči gradbenega načrta, tako vernik ne more sredi življenjske poti odvreči zgledov svetnikov, predvsem pa ne priznanih in pristnih duhovnosti. S tem pa smo spoznavali tudi papeža Frančiška, kajti on je duhovni sin sv. Ignacija. Kot je konkreten sv. Ignacij, je v svojih nagovorih konkreten tudi papež Frančišek. Ne uporablja visoke teologije, njegov govor je prežet s premišljevalno molitvijo o nauku Cerkve in Božje besede kot tudi Duhovnih vaj sv. Ignacija; vse pa nagovarja v luči aktualnih dogodkov sveta in Cerkve. Karizma sv. Ignacija je izredno konkretna in je sposobna prenoviti naše življenje, kot tudi življenje naših skupnosti – npr. vsebuje pravila tudi za uravnoteženo prehrano. Rožni venec, najrazličnejše molitve, večernice in hvalnice, drugi rožni venci, jutranja in večerna molitev, angel Gospodov, izpraševanje vesti, so kot malta, ki povezujejo naš tempelj Svetega Duha, ki je naša duša, v trdo svetišče, kateri oporniki so premišljevalna molitev na samem, ob Svetem pismu; sv. zakramenti in zakramentali Cerkve po so zidaki tega svetišča. Kaj pa je duhovnost? Duhovnost pa je žele, ki ga nujno potrebuje vsaka zgradba, sicer je majava in je v veliki nevarnosti, da ne obstane. Poznamo različne vrste molitve: ustna, premišljevalna, kontemplativna. V otroštvu prevladujejo ustne, kasneje dodajamo tudi premišljevalno, ob Svetem pismu. Pomembno pa je, da vse molitve molimo s srcem. Ne vem, kako bi poimenoval današnji čas, vsekakor pa je čas, ko potrebujemo popolno bojno opremo, kot nas Sveti Duh nagovarja po sv. Pavlu : čelado, oklep, sulico. Čelada je po nauku vere prav gotovo naše izkustvo in sadovi premišljevalne molitve ob Svetem pismu. Srčni oklep pa je naše poznavanje razlike duhov, razlikovanje. Vse to so sredstva našega srečanja s Vstalim kot tudi razlitja Svetega Duha v nas in v naših skupnostih. Kot se bo sčasoma vrnila sobota, tako je tudi prav, da nedeljsko dolžnost opravljamo ob nedeljah. Nedeljsko liturgično praznovanje se res prične že z sobotnim sončnim zahodom – 1. večernice, a nedeljsko bogoslužje je v srcu nedelje, in ne na njenem liturgičnem začetku. Gospod je vstal na nedeljo zjutraj in ne na soboto zvečer. V soboto s sončnim zahodom odložimo delo in se pripravimo, tudi duhovno, na osrednje dejanje nedelje, sv. mašo. Vrnimo pa tudi naši osebni garderobi tudi tretjo vrsto oblačil: prvo že vsi imamo, ki je nočna; druga je delovna, ki si jo nadenemo vsak dan doma ali za v službo; v tretji pa se udeležimo nedeljskega bogoslužja. To ni nič starokopitnega, temveč je del kulture.
3. DUHOVNA misel iz nauka Cerkve:
»Verujemo v resnično vstajenje tega mesa, ki ga sedaj nosimo.« Medtem ko seje v grob minljivo telo, vstaja telo, ki je neminljivo, duhovno telo. (1Kor 15, 44)
4. PREMIŠLJEVANJE Božje besede:
» … Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. … .«
5. OSREDNJA molitev:
Marija, Devica mogočna … prosi za nas!
Marija, Devica milostljiva …
Marija, Devica verna … prosi za nas!
Sveti Duh, Duh spodobnosti in čistosti … usmili se nas!
Sveti Duh, Duh tolažnik … usmili se nas!
Pridi Sveti Duh, pridi po Brezmadežnem Srcu tvoje presvete neveste! Pridi! Nikar se ne mudi!
Kri in voda, ki si svoj čas privrela iz Jezusovega srca kot studenec usmiljenja za nas, Vate zaupam.
Sveti nadangel Mihael … s svojo lučjo nas razsvetli!
Sveti nadangel Mihel … s svojimi krili nas varuj!
Sveti nadangel Mihael … s svojim mečem nas brani in reši!
Marija, Mati Vstalega Gospoda in Nevesta Svetega Duha, odpovedujemo se sebi, dajemo se Tebi, sprejmi in varuj nas v svojem Brezmadežen Srcu!
Naš Mati, na poseben način v tvojem mesecu majniku izročamo in posvetimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu, vse ostarele, osamljene, nemočne in bolne. Marija, Mati ubogih, prosimo te, naj neprestano čutijo tvojo materinsko roko, tvoj mir in tvojo tolažbo. Naj ti bodo prijetne njihove molitve, žrtve in daritve.
Marija, Devica in Kraljica SLO naroda, izprosi nam Svetega Duha!
Marija, Nevesta Svetega Duha, izprosi nam novih Binkošti!
6. Pričevanje sv. Ignacija:
Ko je bil v tistem kraju v cerkvi omenjenega samostana in je nekega dne prisostvoval maši, je pri povzdigovanju Gospodovega telesa z notranjimi očmi videl nekaj kot svetle žarke, ki so prihajali od zgoraj. Čeprav tega po tolikem času ne more bolje razložiti, je bilo vendar tisto, kar je jasno videl z razumom, videnje načina, kako je naš Gospod Jezus Kristus navzoč v presvetem Zakramentu
7. Zaključna molitev:
Marija Kraljica in Devica Majnika, rad bi srečal tvojega vstalega sina. Prosim te pomagaj mi! Odpri mi srce, da ga sprejmem kot neizmerni dar Njegovega Srca. Amen.
za pobožnost 9. prvih petkov na 9 zaporednih mesecev: prejem obhajila in spovedi, na zaporednih 9. prvih petkov v mesecu; vse to darujem po namenu zadoščevanja za grehe zoper Jezusovo presveto Srce.
za pobožnost 5. prvih sobot na 5 zaporednih mesecev: sv. obhajilo, sv. spoved, rožni venec, 15 min. premišljevanja o eni ali več skrivnosti rožnega venca; vse to darujem pa po namenu zadoščevanja za grehe zoper Marijo Brezmadežno Srce.
Tomaž Strehar
