Prof. Jože Trošt (foto: osebni arhiv, vir: Obrazi slovenskih pokrajin)

Letošnji godovni dan oz. praznik sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, nam bo še posebej ostal v spominu. Na ta dan se je za nebesa rodil duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt, dolga leta tudi regens chori ljubljanske stolnice, predavatelj cerkvene glasbe na ljubljanski teološki fakulteti in ravnatelj ljubljanske Orglarske šole. Dvanajstega maja letos je dopolnil 83 let.

Rojen je bil v Colu nad Ajdovščino, v župniji, ki je dala mnogo duhovnih poklicev (med njimi je tudi sedanji koprski škof dr. Jurij Bizjak). Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, nižjo gimnazijo v Vipavi, višjo pa v Ajdovščini, kjer je leta 1959 maturiral. Nato se je vpisal v ljubljansko bogoslovno semenišče.  V duhovnika je bil posvečen leta 1966, v letu, ko je prišlo do obnove diplomatskih stikov med tedanjo komunistično Jugoslavijo in Svetim sedežem. Eno leto je bil nato kaplan v Postojni.

Že leto dni po posvečenju ga je tedanji apostolski administrator za Slovensko Primorje (kasnejši koprski škof) dr. Janez Jenko poslal na študij na Papeški inštitut za cerkveno glasbo v Rim. Po povratku se je nastanil v Ljubljani in leta 1970 postal regens chori ljubljanske stolnice, hkrati pa se je vpisal tudi na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študij končal leta 1977. Tako je vodil zbor bogoslovcev v ljubljanskem bogoslovnem semenišču ter 33 let predaval cerkveno glasbo na ljubljanski teološki fakulteti. Vendar je njegov vpliv segel dlje, saj je med drugim 27 let vodil Mešani pevski zbor Anton Foester, krajši čas tudi Akademski pevski zbor Alojzij Mav, sicer pa se je največ posvečal stolnemu pevskemu zboru v Ljubljani. Ne glede na to pa nobena večja cerkvena prireditev ni minila brez njega – spomnimo se samo dveh nepozabnih obiskov papeža sv. Janeza Pavla II. v Sloveniji. Na teh dogodkih je profesor Trošt deloval kot osrednji dirigent združenega pevskega zbora. Več kot štiri tisoč organistov se je izobrazilo v času, ko je bil ravnatelj Orgelske šole. Že v sedemdesetih letih pa je skupaj z duhovnikom in muzikologom dr. Edom Škuljem obudil revijo »Cerkveni glasbenik«.

Profesor Jože Trošt je bil vsestransko ustvarjalen. Kot skladatelj je ustvaril 20 maš (med njimi v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku ob njegovi beatifikaciji), uglasbil je mnoge psalme in tudi ustvarjal skladbe za različne priložnosti ob cerkvenih praznikih, lotil pa se je tudi uglasbitve poezije, denimo Franceta Balantiča (Sonetni venec), Otona Župančiča, Srečka Kosovela, itd. Redno je pripravljal skladbe za vsakoletne Tomaževe proslave na Teološki fakulteti in med drugim za to priložnost napisal aranžma za znano akademsko himno Gaudeamus igitur. Njegov opus je preobsežen, da bi ga lahko tu v celoti navedli, najdete ga sicer lahko TUKAJ. Kljub temu pa naj spomnimo, da je denimo za adventni čas napisal skladbe na besedilo Jožeta Vesenjaka.

Jože Trošt je v času epidemije covid19 kot osemdesetletnik prejel državno odlikovanje iz rok sedaj že nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. (foto: Nebojša Tejić / STA)

Njegove ustvarjalnosti ni mogla uničiti niti bolezen, zaradi katere je moral nato zapustiti Ljubljano. Leta 2016 – tistega leta je praznoval svoj zlatomašni jubilej – je iz rok koprskega škofa in svojega rojaka dr. Jurija Bizjaka prejel Odličje sv. Jožefa. Že leta 2000 je prejel tudi Odličje sv. Cirila in Metoda. Med številnimi drugimi priznanji mu je februarja lani tedanji predsednik Borut Pahor izročil državno odlikovanje Red za zasluge.

V zadnjih letih je živel odmaknjeno življenje, vendar je kljub temu še kot osemdesetletnik dirigiral.

Pomenljivo je, da je svoje zemeljsko potovanje zaključil prav na god sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe. Tako posebej zanj velja to, o čemer piše molitev iz brevirja: “Vsemogočni Bog, podeli nam, da bomo hvalnice, ki jih sedaj opravljamo tebi v čast, skupaj s tvojimi svetimi še lepše peli v večnosti.”

G. B.