Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović 25. aprila 2024:
“Dragi otroci!
Z vami sem, da vam povem, da vas ljubim in spodbujam k molitvi, ker satan je močan in z vsakim dnem je njegova moč močnejša preko tistih, ki so izbrali smrt in sovraštvo.
Vi, otročiči, bodite molitev in moje iztegnjene roke ljubezni za vse tiste, ki so v temi in iščejo luč našega Boga.
Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”
To, kar nam sporoča Kraljica miru v zadnjem sporočilu, ni nekaj novega. Je pa med vrsticami mogoče zaznati namig na nevarnost vojne. Namreč, vsaka vojna je posledica satanovega delovanja preko ljudi. Posebej tistih, ki imajo v rokah moč in oblast. Višje kot so, večja je njihova odgovornost. In moč satana se krepi, bolj ko se bliža konec tega veka. Veselimo pa se, da bo na koncu povsem premagan.
Morda se nam bo zdelo nenavadno, kako lahko zdrav razum med ljudmi hitro odpove. V zgodovini se je to že dogajalo. Spomnimo se dogajanja v Nemčiji pred ca. 90 leti. Takrat se je na oblast vzpenjal Adolf Hitler s pomočjo populizma, ki je zaslepil množice, tudi mnoge intelektualce, ki so začeli nasedati povsem nemogočim krilaticam o vsesplošni krivdi Judov. Preklinjanje in preganjanje članov ljudstva, ki ga je Bog najprej izvolil in poklical, je prineslo prekletstvo vsej Evropi. Sovraštvo se ni ustavilo samo pri Judih, ampak proti vsem, ki so tako ali drugače predstavljali oviro za načrte Tretjega rajha.
In naj se sliši še tako neverjetno: v Fatimi je leta 1917 Marija v sporočilih trem pastirčkom napovedala novo svetovno vojno, če se ljudje ne spreobrnejo. Takrat se je zdelo nemogoče, saj se je prva svetovna vojna komaj dobro zaključevala. A že kasnejši dogodki so pokazali, da gre svet v povsem nepravo smer.
Kaj lahko storimo mi? Najprej to, da gojimo svoje spreobrnjenje. Ponižno priznamo lastno grešnost, se pokesamo, redno hodimo k spovedi in maši. Da blagoslavljamo – predvsem tiste, ki so nam zoprni, s katerimi se ne strinjamo. In še posebej na tiste, ki povzročajo vojne. Ne preklinjajmo jih, ker bo še slabše! Klicanje božjega blagoslova nanje ruši satanovo moč, gradi pa božje kraljestvo! Če bomo imeli mir v svojem srcu, bomo lahko učinkovito delali za mir na svetu. Mir pa pride le kot sad spreobrnjenja – če sami “postanemo molitev”, kot pravi Gospa. Ne to, da mi molimo – ampak postajamo molitev. Občutite to razliko? Molitev s srcem človeka prevzame, če je preko vsega, kar počne (in vse dela v Božjo slavo), potem je sam poosebljena molitev.
Bog nas potrebuje. Potrebuje nas zato, da smo Njegove roke. Preko nas se želi skloniti k tistim, ki ga ne poznajo, ki so v temi. Potrebuje svoje pričevalce – pričevalce v besedi in v življenju. Preko nas lahko mnogi spoznajo, da je Bog resničen, da res živi, da ljubi svoje otroke. Kakor je nekdaj zapisal naš največji poet:
“Da pravi Bog se kliče Bog ljubezni,
da ljubi vse ljudi, svoje otrôke;
da zemlja, kjer vijó viharji jezni,
je skušnje kraj, da so naš dom visôke
nebesa, da trpljenje in bolezni
z veseljam vred so dar njegove rôke;
da čudno k sebi vod’ otroke ljube,
da ne želi nobenega pogube.”
(France Prešeren: Krst pri Savici)
Prinesimo torej to sporočilo tistim, ki Boga (še) ne poznajo. In še to: na prvo soboto (ali že prvi petek) opravimo sveto spoved in prejmimo zadostilno sveto obhajilo.
