Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 2,1-12): Ko je bil Jezus rôjen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heróda, so prišli modri z Vzhoda v Jerúzalem in govorili: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklônit.« Ko je kralj Heród to slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rôjen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je zapisal prerok: In ti, Betlehem, v deželi Judovi, nikakor nisi najmanjše med Judovimi vodilnimi mesti; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
Tedaj je Heród skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, kdaj se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno poizvédite o detetu. Ko ga najdete, mi sporočíte, da se mu pojdem tudi jaz poklônit!« Po králjevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselíli. Stopíli so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastíli. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Heródu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.
Morda nas praznik Gospodovega razglašenja, ki mu po ljudsko rečemo tudi »Trije kralji«, ne navdihuje tako zelo močno kot sam Božič. A vendar, sam praznik bi morali praznovati prav tako slovesno, saj gre za razodetje Odrešenika narodom. Jezus ni samo obljubljeni Mesija, ki bo rešil Izrael, ampak Odrešenik celotnega človeškega rodu. Kot Mesijo ga je sprejelo le malo Izraelcev, v glavnem so ga sprejeli poganski narodi. Kaj pomeni »pogan«? Za Izraela je to nekdo, ki je tujec, pritepenec, verujoč v svoje bogove. Zato so pogane zaničevali, ne glede na zapoved postave, ki je velevala, naj tujce dobrohotno sprejemajo. Ob Jezusovem rojstvu so se Odrešeniku prvi poklonili pripadniki najnižjega sloja družbe, namreč betlehemski pastirji, ki so jih ostali prebivalci zaničevali, češ da so nečisti, ker so živeli skupaj z živalmi. Pastirjem so odrekali celo to dostojanstvo, da bi lahko tako kot ostali člani izvoljenega ljudstva izpolnjevali postavo. Vendar je bila prav njim oznanjena radostna novica o rojstvu Odrešenika, Mesije, Gospoda. Ki so ga našli v revnem hlevu, v jaslih. Pastirji so s preprostim srcem sprejeli oznanilo angelov in se ravnali po angelovih besedah – odšli do tja, kjer so vedeli, da bodo našli mlado družino s pravkar rojenim otrokom.
Ne vemo natančno, koliko časa je Sveta družina ostala v Betlehemu, morda se je v tem času preselila v kakšno skromno kolibo. Tam pa so jo našli drugi obiskovalci, tokrat tujci, pripadniki najvišjega sloja iz Perzije, ki so bili zelo bogati, zato jih je ljudsko izročilo označilo za »kralje«. Ker so darovali Jezusu zlata, kadila in mire, je izročilo sklepalo, da je šlo za tri kralje. Ne glede na to, od kod so bili, je znano to, da so bili predstavniki tujih narodov, iskalci Boga izmed poganov, tako kot so Boga iskali znani grški misleci, kot sta denimo Platon in Aristotel, pa tudi rimski pesnik Vergil, ki je v svojih verzih, ne da bi se tega zavedal, celo sam napovedal Jezusovo rojstvo. In prav ti modri z vzhoda, ki jim je pot do Odrešenika pokazala zvezda, dejansko predstavljajo nas vse, tudi Slovence. Torej vse narode, ki, kot bi dejal naš poet Prešeren, »hrepené dočakat dan«. Dan, ko je zasijala nova luč, da, tista luč, za katero je starček Simeon – spominjamo se ga dan pred Gospodovim razglašenjem – v templju za Jezusa dejal, da je »luč v razsvetljenje poganom« (Lk 2,32). In zagotovo so se modri začudili, da so našli svojega Kralja v takšni skromnosti, a kot pravi Pismo, so se razveselili in počastili Jezusa z zlatom, ki je dar kralju, kadilom, ki je dar Bogu, ter miro, ki je dar ranljivemu in trpečemu človeku.
Seveda pa je bil na drugi strani vsega tega dogajanja zemeljski kralj, osovraženi Idujemec in rimski hlapec Herod, ki ni razumel, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta, kot je Jezus kasneje dejal Pilatu. In že na god nedolžnih betlehemskih otrok smo brali in slišali o tem, kako je Herod preko svojih krvnikov stegnil roko nad betlehemske otroke in jih »preventivno« pobil, da ne bi kateri od njih »stegnil roke po kroni«. In zato je zvezda, brž ko so modri prestopili prag Jeruzalema, ugasnila – in znova zažarela, ko so nadaljevali pot. In tudi modre z vzhoda je Božje sporočilo usmerilo, da so se izognili nevarnosti, ki je pretila tudi njim, in se vrnili v svojo domovino po drugi poti. Kar je opomin tudi vsem nam – morda bomo morali po spremembi v svojem življenju ubrati drugačno pot, povsem mimo tega, česar smo bili doslej vajeni. In kdo ali kaj je za nas tista zvezda, ki nam kaže pot k Odrešeniku? Smo res izbrali pravo?
Pridimo torej, poklonimo se Jezusu tudi mi. Morda tudi s pesmijo s svetovnega dneva mladih leta 2005 v Kölnu ter z eno od skladb s tega dogodka, ki jo je poslovenila skupina Tvoj glas:
C. R.
