Iz svetega evangelija po Mateju (6,1-6.16-18): Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.
Kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.
Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.
Če boste v internetni iskalnik vtipkali »post« ali »postenje«, boste v glavnem dobili namige za hujšanje in razstrupljanje telesa. In če bo današnji svet glede posta ponudil sploh kakšno duhovno dimenzijo, bo ta verjetno iz nabora t. i. duhovnega koktejl, ki se spet prilagaja posameznikovim kapricam. Ravno zato je t. i. new age danes tako zelo privlačen: na eni strani deluje zelo duhovno, na drugi strani pa ne zahteva nobenih obveznosti in je zelo prilagodljiv. Skratka, človek si Boga ustvarja po svoji podobi. Pardon, po svoji potrebi.
Kaj želi povedati evangelijski odlomek o duhovni dimenziji posta? Jezus tu ne govori samo o postu – govori tudi o miloščini in molitvi. Skozi vrstice opozarja na nevarnost, da post, molitev in miloščina ne bi postali nekakšno dejanje samoodkupitve pred Bogom, tako kot to delajo pogani, ko izvajajo različne, tudi zelo bizarne daritve, da se jezni bogovi pomirijo. Pri logiki postave pa je pravzaprav zelo podobno: če izpolnjujem to in to, če zmolim na dan to in to, si zaslužim nebesa. Vendar si nebes realno nihče od nas ne zasluži. Tako kot pri molitvi tudi pri postu ni magije – neko dejanje ne bo učinkovalo samo po sebi. Prinaša pa milost, če to storimo iz srca. Naša dejanja morajo torej odsevati naše notranje razpoloženje, kajti Bog vidi na skrivnem. Torej ni nobene potrebe, da svoja dejanja javno razglašamo naokoli.
Pravzaprav bi lahko rekli, da šele takšno, “prikrito” postenje, ki ima duhovno dimenzijo, daje prave sadove. Zagotovo ni nič narobe, če imamo ob začetku postnega časa načrte, da se bomo odpovedali tej in tej razvadi. A če se postimo s srcem, je takšen post slavljenje Boga, zahvala za Božjo dobroto – tudi s pomočjo odpovedovanja. Kot pravi pater Slavko Barbarić: telesni post molitev naredi popolnejšo – kdor se posti, bolje moli, a kdor moli, se lažje posti. In prav ob telesni slabotnosti ob postu se začnemo bolj odpirati Božji milosti. Zato nas Jezus vabi, da izkoristimo to milost posta. Morda že iz solidarnosti do trpečih bratov in sester v Ukrajini.
C. R.
