foto: Pxabay

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,31-46): Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.

Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ Kralj jim bo odgovóril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni.‹

Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ Tedaj jim bo odgovóril: ›Resnično, povem vam: Česar niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«

Kar nekam grozljivo se sliši zadnji od Jezusovih govorov v Matejevem evangeliju pred trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, čeprav nas s tem obenem uvaja tudi v osrednjo tematiko tedna Karitas, saj kar storimo ubogim, storimo Jezusu samemu. In tudi obratno: če uboge prezremo, prezremo Jezusa samega.

Če nas v priliki o pšenici in ljuljki opominja, naj pred koncev časa ne ruvamo ljuljke, je poslednji čas tudi čas (raz)ločitve med dobrim in slabim. Skoraj nemogoče se nam zdi, da bi prišlo do tako očitne ločitve na dobre in slabe, če pa smo vsi ljudje grešni. In vsi smo na nek način slabi. Morda smo samo enkrat v življenju zanemarili skrb za bližnjega, ki je potreboval pomoč. In že to bi bil po Božji pravičnosti dovolj velik razlog za pekel. Že apostol Janez nas opozarja v pismih, naj Boga ljubimo z dejanji. In ljubezen do bratov mora biti konkretna, ne le v besedah. Tudi opustitev dejanja je dejansko greh. Ko pri maši izrekamo obrazec kesanja, omenja vsak od nas, preden omeni slaba dejanja, da je “mnogo dobrega opustil”.

Obstajala bi torej realna nevarnost, da bi bilo ovac zelo malo ali skoraj nič, medtem ko bi sami pristali med kozli, čeprav bi se še tako trudili živeti po Božjih zapovedih. Vendar obstaja bistvena razlika med nekom, ki sicer deklerativno veruje, zanaša pa se na lastne moči (in morda celo na samoodrešenje, ki je navezano na “dela postave”), ter nekom, ki se zaveda, da je kazen za njegove grehe plačal Jezus s smrtjo na križu in da lahko dobi prostor na desni strani samo zaradi Božjega usmiljenja. Seveda tu sodelovanje človeške narave ni izključeno: na ta dar usmiljenja človek odgovarja povsem svobodno z “da” ali “ne”. Človek se sam odloča, ali bo šel k spovedi, ali bo prejemal Jezusovo Telo, ali bo živel iz krstne milosti, ali se bo trudil za življenje po evangeliju… Božja milost pa je tista, ki nas notranje preobrazi, da rastemo v svetosti in se oddaljimo od stare miselnosti, od starega načina življenja…

Imamo torej realne možnosti, da stopimo med ovce na desnici in ne med kozle na levici, ko bo prišla poslednja sodba. A ne zanemarimo tistih, ki so potrebni pomoči. Ne delamo vsi v zdravstvu, niti v socialnih službah, a vsak lahko nekaj naredi. Morda imate kakšen kos oblačila, ki ste ga opustili in je še vedno pri vas v omarah? Odnesite ga na Karitas. Darujte desetino. In bodite velikodušni, saj s tem prihaja blagoslov tudi na vaše finance. Preverjeno.

In poslednja sodba pripada Kristusu Kralju, ki je bil povzdignjen z zemlje tako, da so ga razpeli na križ. In je umrl za mojo in tvojo brezbrižnost. In trpel v Getsemaniju zaradi moje in tvoje brezbrižnosti. Ter mlačnosti.

C. R.