Danes goduje sv. Katarina Aleksandrijska (tudi Sinajska). Živela je v tretjem stoletju, izhaja iz Aleksandrije, kjer je tudi dočakala mučeniško smrt.
Čeprav je ta mučenka zelo češčena in obstajajo o njej številni življenjepisi, vemo o njenem življenju zelo malo zanesljivega. Najstarejše takšno poročilo, ki ima izrazito legendarni značaj, pravi, da je cesar Maksencij ali Maksimin, ko se je odpravljal iz Aleksandrije, ukazal, da morajo vsi prebivalci darovati bogovom. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla v svetišče in podžigala kristjane k odporu. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala, naj neha pogubljati ljudi s čaščenjem malikov in naj se uči spoznavati Boga in Kristusa. Cesar pa si je na vse načine prizadeval, da bi jo uklonil. Poklical je filozofe in govornike, ki naj bi jo spametovali, obljubljal darila in jo celo zasnubil. Toda Katarina je ostala neomajna in cesar jo je vrgel v ječo.
Katarine tudi ječa ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi. Toda angeli so Katarino rešili in kolesa so strla mnogo poganskih vojakov. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela sama cesarica in dvorjan Porfirij. Oba sta se spreobrnila in pretrpela mučeniško smrt. Ko so Katarino peljali iz mesta, da bi jo doletela enaka kazen, je molila za vse verne in Bog sam ji je odgovoril iz oblaka. Angeli so odnesli njeno truplo na Sinaj, kjer je iz njenega groba pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo.
Spomin na sv. Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudski pesmi. Na naših tleh je svetnici posvečenih petintrideset cerkva, od tega šest župnijskih. Svetnico običajno upodabljajo s kolesom in z mečem. Slovita sliki Raffaella v londonski Nacionalni galeriji in Carravaggia v zbirki Thyssen v Luganu. Tudi na Slovenskem spada Katarina med najbolj pogostno upodobljene svetnice. Časte jo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, bibliotekarjev, filozofov, pravnikov in znanstvenikov in kot priprošnjico v raznih boleznih.
Vir: Družina.si