Iz svetega evangelija po Mateju (10,37-42): Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.«
Zdi se, da je Jezusovo oznanilo strahotno zahtevno. Relativizira vse, celo naša družinska razmerja. Celo večkrat je napovedal, da bodo zaradi njega nastal razdor v družini. Kaj to pomeni? Predvsem to, da lahko odločitev za sledenje Gospodu pomeni rez od nečesa, kar nas je vezalo doslej. Nekdo, ki je odraščal v ateistični družini, se lahko ob spreobrnjenju sooči s hudim nasprotovanjem družinskih članov, celo izobčenjem in razdedinjenjem. Kar je lahko huda preizkušnja. Toda ko gre za Jezusa, je potrebna sprejeti radikalno odločitev. Ali On ali bogastvo. Ali On ali družina. Iz časa komunizma so mnogi ohranili zvestobo Kristusu, tudi za ceno lastnega življenja, pa tudi življenja v revščini, pa zaporne kazni…
Naslanjanje na zgolj lastno zemeljsko življenje ter na udobje tosvetnosti ne prinaša zveličanja. Ko pa Jezusa postavimo na prvo mesto, so tudi družinska razmerja na pravem mestu. In tudi lahko prejmemo potreben finančni blagoslov. Vprašanje je le, ali smo pripravljeni nositi križ zaradi tega, ker smo Jezusovi. Mnogi se bojijo nositi križ, vendar Jezus obljublja, da je njegov jarem prijeten in breme lahko (kot smo slišali na praznik Jezusovega Srca). Nositi križ za Jezusom je neprimerno manjše tveganje v primerjavi z izgubo zveličanja, če bi zaradi koristi tega sveta zavrnili hojo za Jezusom.
Jezusovo kraljestvo pa se širi po oznanjevalcih. Če sprejmem oznanjevalca in to, kar oznanja, sprejmem Jezusa in z Njim tudi Očeta. Oznanilo se nam bo morda zdelo “malo čez les”, v nasprotju z našim razumom in tudi v nasprotju z našimi tosvetnimi interesi. In to je za nas izziv: obstaja še “nekaj več” kot ta svet, v katerem živimo. Smo pripravljeni tvegati in postaviti Jezusa na prvo mesto v svojem življenju? Vsaj poskusimo! Ne bomo razočarani. Kajti ko sprejmemo Jezusa, sprejmemo Življenje, ki je resnično, pristno in nad vsem.
C. R.
