Danes je bilo mogoče prebrati kar nekaj srce parajočih sporočil staršev, ki imajo svoje otroke v šolah. S tesnobo so jih pripeljali v šole. Pred vsako šolo policijski avto.
Ne, ni lahko. Vsaj če pomislimo na dogodke iz šol v ZDA, lani v Srbiji, pred kratkim pa na Finskem. In to povežemo z grožnjo v enem od spletnih komentarjev. Res je, da ima strah velike oči. Toda, tesnoba je vseeno prisotna. In grenkoba tudi.
Na vojno se lahko vsaj pripraviš, tako kot na bližajočo nevihto. Pri terorizmu pa je tako, da udari nenadoma, tam, kjer najmanj pričakuješ. Le kdo bi si denimo mislil, da bo sproščen koncert v dvorani Bataclan v Parizu v petek, 13. novembra 2015, minil v znamenju krvi in streljanja? Ko pa se je zgodilo, je bilo že prepozno. Tisti večer so v Parizu ugašala človeška življenja. Ne prvič in ne zadnjič.
Potencialna nevarnost takšnih dejanj je dejansko prisotna vsepovsod. Čeprav se v Sloveniji v zadnjih letih za zdaj ni zgodilo nič takšnega. Ne vemo pa, ali bo tako ostalo. Ta strašna negotovost…
Toda rešuje nas vera v božje varstvo. Ste brali kdaj Psalm 91? Vzemite Sveto pismo in ga berite v molitvenem duhu. Priporočajte se v varstvo tudi Mariji, nadangelu Mihaelu, angelu varuhu, …
Ko smo že omenili pariški “petek trinajsti”, velja izpostaviti pričevanje gospe iz Slovenije, ki je pred leti pričevala prav o tem dogodku. S hčerko in njeno družino je odšla v Pariz, prav tisti dan – 13. november 2015 – je obiskala kapelo, kjer je sv. Katarina Laboure imela videnja in je prejela tudi naročilo, naj izdela čudodelno svetinjico (Rue du Bac). Zvečer so se nameravali odpraviti v eno od restavracij v središču Pariza. Vendar so bili otroci utrujeni in sitni. Potrebno je bilo spremeniti načrte, kljub željam. Vsa družina je ostala v hotelu. In tisti večer so izvedeli, česa so bili obvarovani. Nameravali so namreč večerjati v restavraciji, ki je bila med lokacijami izvajanja terorističnih napadov. Bog pa je obrnil njihove načrte …
Pred davnimi leti je neki slovenski voznik tovornjaka med vožnjo molil, medtem ko je peljal po avstrijski avtocesti. Bližal se je nekemu predoru, tovornjak pa mu je nenadoma odpovedal, se ustavil in obstal malo pred predorom. Ni ga mogel spraviti v pogon. In nekaj minut zatem se začne iz predora kaditi, pripeljali so gasilci in ga pozvali, naj umakne svoje vozilo na rob. V predoru je bil hud požar in več smrtnih žrtev. In ko je spet poskušal vžgati tovornjak, mu je normalno vžgal! In ga je umaknil na odstavni pas. Lahko pa bi zapeljal v predor … Kaj bi sledilo, ne upamo niti pomisliti.
Bog rešuje svoje ljudstvo. Kličimo blagoslov in varstvo na naše šole!
P. T.
