Ljubljana je že več kot desetletje mesto valdalskega grafitiranja. Pa ne tistega estetsko všečnega, ki ga včasih določene mestne občine v EU celo vzpodbujajo, ki polepša stene sivih stavb z estetskimi, prefinjenimi umetninami. Polno je namreč vandalskih čačkarij, ki so mešanica izživljanja osnovnošolskih frustracij, antikapitalističnih sloganov in markiranja kriminalnih tolp kot v kakšnem Comptonu – zloglasnem predelu demokratskega pekla na zemlji, ki se mu reče Los Angeles. V vseh desetletjih na RTV ni bilo niti enega prispevka na to temo. Do pred nedavnim.
Na osrednjem dnevniku so poročali o “neprimernih in morda tudi nevarnih napisih” Jezus, ki so se začeli pojavljati po Ljubljani in na poti na Nanos.
“Videvamo jih lahko predvsem na podvozih in galerijah ob državnih cestah. Pred dnevi pa so neznanci uničevali tudi označeno planinsko pot na Nanos,” je zaskrbljeno brala napovedovalka Slovenske kronike, sicer rubrike osrednega informativnega dnevnika RTV Slovenija.
Člani planinskega društva so bojda zgroženi! Nekdo je uničeval planinsko pot in z rdečo barvo maskiral markacije.
Marija Kuhar iz planinskega društva Postojna je (zgrožena) pripovedovala, da so se pojavili nezaželjeni, neestetski, v oči bodeči napisi, ki v naravno okolje ne sodijo. Poleg grafitov pa so bila sporočila, kot so “Jezus je bog, pokesajte se, pekel je resničen in neskončen”, ki so jih planinci označili za fanatični vandalizem. RTV je ujela še “naključno” planinko – starejša gospa je zatrdila, da so napisi neprimerni in jo motijo, ker so preveč kričeči.
Veliko dela z odstranjevanjem grafitov imajo tudi na Darsu, poroča RTV, kjer se ob cestah pojavijo napisi Jezus v rdeči kričeči barvi, kjer so pisno sporočili, da to povzroča vse večjo težavo, saj grafiti odvračajo pozornost od voznikov, pisci takih grafitov na težko dostopnih mestih pa tvegajo življenje, ko grafitirajo po njih.
Kje mi živimo?
Po desetletjih spanca, ko se je Ljubljana počasi spreminjala v mesto, podobno kakšni ameriški revni četrti, prepredeni s tolpami, je zdaj prvič, da je nekoga na RTV Slovenija zmotilo grafitiranje. Napisi “Jezus” naj bi bili celo nevarni in fanatični, tisti, ki jih pišejo, pa so v hudi nevarnosti.
Na nedostopna mesta cestnih galerij se antikapitalistični zmazki pojavljajo že tako dolgo, kot je stara država. Mesto je “okrašeno” s podobami revolucionarnih parol, levičarskih bojnih krikov, partizanske simbolike, markiranja teritorijev raznih kriminalnih tolp in navadnih čečkarij. Znani aktivist, ki danes plodno sodeluje s trenutno vlado, je na vrata in stekla ministrstva za kulturo s pajdaši v zavetju noči “okrasil” z rumenimi svastikami. Pa doslej RTV Slovenija še nikoli ni odprla te – res pereče – debate o urbanem valdalizmu. Le zdaj, ko so se pojavili “nevarni in fanatični” napisi Jezus, so šli v akcijo in naredili celo televizijski prispevek.
Seveda se niso obregnili ob kake druge napise, ki krasijo strogi center Ljubljane, npr. UbiJanšu, Smrt klero-fašistom, Eat-The-Rich, From the river to the sea Palestine will be free, stop zionizmu, prasici, ki je povrgla Janšo granato v rit ipd.
Razumite resničnost, ki vam jo slika depolitizirana RTV Slovenija. Pozivi k smrti, ubijanju, pozivi k holokavstu so v redu in neproblematični. Fanatizem pa je, ko nekdo napiše Jezus in zraven doda rdeče srce. RTV Slovenija ni takšna kot leta 1985. Takrat je bila veliko manj enostranska. RTV Slovenija je takšna, kot je bila pri prvem vklopu 12. maja 1957, ko je predstavila “dosežke socializma”. Ideološki fanatizem se začne na Kolodvorski 2 do 4.
Mitja Iršič / Nova24tv.si
