foto: Pixabay

O globalistih in zlobnih elitah se govori že dlje časa. A v času koronakrize še posebej veliko. Predvsem pa se v družbi širi teorija, da je bila epidemija covid19 umetno sprožena z namenom, da bi se čim več ljudi cepilo z nečem, kar naj bi bilo v resnici biološko orožje za množično ubijanje. Iz tega sledi, da bodo preživeli le necepljeni in da smo v boju proti tem elitam pravzaprav nemočni. Kaj je res in kaj ne?

Najprej razčistimo vprašanje, ali te elite obstajajo ali ne. Sv. Pavel piše, da se naš boj »ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih«. (Ef 6, 12) Pismo Efežanom je vsekakor nastalo nekje v drugi polovici prvega stoletja, zato se lahko vprašamo, kaj je imel Pavel (ali kdorkoli je po njegovem nareku pisal to pismo) imel v mislih. Če pogledamo odlomek Ef 6,10-20 v celoti, vidimo, da gre za nekakšno pisno navodilo, spodbudo k duhovnemu boju. Glede na celoten kontekst ne samo pisma Efežanom, ampak vseh Pavlovih pisem, lahko razumemo, da je Pavel v svojih spodbudah zelo temeljit. V pismu Efežanom tako poudarja povezavo med zdravim naukom in pravo prakso v krščanskem življenju, saj je slednja odsev dobre poučenosti v temeljnih resnicah naše vere. Teološka pravovernost, ki se nam, »navadnim« kristjanom, morda zdi dolgočasna, je namreč ključnega pomena za praktično posvečevanje in sveto življenje. Torej moramo v vsej razsežnosti razumeti, kdo smo v Kristusu, da bi lahko v praksi uresničevali Božjo voljo. Pavel se je zavedal, da so tedanji kristjani iz Efeza in nasploh Male Azije živeli v večinsko poganskem okolju, ki je bilo do njihove vere sovražno, prav tako so jih odklanjali tudi Judje. Za krst so se v glavnem odločali odrasli (katahumeni), vstop v krščanstvo je lahko hitro pomenil vrednostni in kulturni konflikt z okoljem, celo lastno družino. A bolj kot neposredno preganjanje s strani civilnih oblasti (v glavnem Rimljanov, ki so s seboj prinesli svoje mnogoboštvo in kult cesarja) je bilo nevarno popuščanje v duhovnem boju in prilagajanje okolici. Glavni sovražnik človeka je hudič s svojimi angeli. In glavni boj se torej bije proti hudiču oz. satanu.

In kdo so torej »svetovni gospodovalci te mračnosti«? V tistem času je bil to po Pavlovem mnenju zelo verjetno Rim. Rimljani so namreč po zmagi nad pergamskim kraljestvom osvojili Malo Azijo (danes je to Turčija) že leta 133 pred Kristusom in ustanovili provinco z imenom Azija. Z začetkom vladanja cesarja Avgusta – in v tem času se je v Betlehemu rodil Jezus – se je začel še posebej uveljavljati kult cesarja v vseh provincah rimskega imperija. Ta kult je spominjal na egiptovsko češčenje faraona. Po celotni provinci Aziji so tako začeli najprej graditi cesarske templje, ki so jih kasneje uveljavili tudi drugod. V praksi so bili obredi čaščenja nekakšne javne prireditve, v katere so bili v molitve, žrtvovanje in procesije vključeni vsi državljani. Obredi čaščenja cesarja so bili pogosto številčnejši od obredov čaščenja drugih bogov. Javni upor cesarskemu kultu je pomenil zelo hudo tveganje – celo Jezus je ob zvijači, s katero so ga hoteli judovski nasprotniki zatožiti Rimljanom glede davka, med vrsticami blago zavrnil cesarski kult z besedami »cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega« (Mt 22,21; Mr 12,17; Lk 20,15). Za maloazijske kristjane je cesarski kult tako predstavljal osrednjo (politično) religijo njihovega okolja. In to so bili za Pavla »svetovni gospodovalci te mračnosti«.

V zgodovini Cerkve so se ti mračni gospodovalci (v svetopisemski grščini se svetovni gospodovalec imenuje »kosmokratos« oz. κοσμοκράτωρ) menjavali, čeprav se na prvi pogled zdi, da jih v srednjem veku, ko je Cerkev v razvoju in vplivu dosegla svoj vrh, ni bilo. A vendarle jih lahko nekaj najdemo – gre za imperije, ki so širili druge religije (npr. islam), denimo Arabci, ki so v Evropo prodrli z jugozahodne strani in so bili ustavljeni v bitki pri Poitiersu in Toursu v Franciji, kasneje pa Otomani, ki so bili poraženi v več celinskih bitkah v srednji Evropi ter v pomorski bitki pri Lepantu. Začetek novega veka pa pomeni tudi korenino sodobne sekularizacije in pojav prostozidarstva, ki kasneje postane sinonim za širjenje protikrščanskih idej. Duhovni boj s prostozidarstvom v 20. stoletju začne sv. Maksimilijan Kolbe kot mlad redovnik na študiju v Rimu, ko je bil leta 1917 priča prostozidarski manifestaciji ob dvestoletnici ustanovitve Velike lože. Kot odziv na ta dogodek ustanovi Vojsko Brezmadežne.

Kdo so mračni svetovni gospodovalci danes? Pogosto jim rečemo »globalisti«, ker želijo podrediti sebi cel planet in uveljaviti svoje (velikokrat povsem protikrščanske) ideje, morda celo genocid, s katerim bi zmanjšali število prebivalstva na svetu. V zvezi s tem se je doslej pojavljalo že veliko teorij zarote, denimo o tem, da globalisti tudi na slovensko nebo pošiljajo lažna potniška letala, ki izločajo bojne strupe ali kemikalije, s katerimi usmerjajo vreme. Ali pa sprožajo več in več rakavih obolenj. To naj bi se poznalo po črtah, ki jih ta letala puščajo za seboj na nebu (chemtrails). Pred nekaj leti smo verjeli, da so množične migracije muslimanov v Evropo del projekta »velikega reseta« oz. velike zamenjave, s katerim bi dodobra premešali prebivalstvo Evrope in ga naredili bolj »multikulturnega«. No, dejstvo je, da se ta projekt izvaja in da je zanj zelo zainteresirana evropska »nadnacionalna« levica, podprl ga je celo del Evropske ljudske stranke, ves čas pa ga je javno podpiral tudi znani špekulant in mecen levičarskih nevladnih organizacij George Soros, ki je očitno tudi velik ljubljenec slovenske (tranzicijske) levice – ko ga je slovenski premier Janez Janša zgolj omenil kot možnega finančnega botra nekaterih slovenskih levičarskih strank, je takoj sledila propaganda, češ da slovenski premier širi antisemitizem. To pomeni, da zelo verjetno drži, da po ideološki inerciji internacionalizma (spomnimo se gesla »Proletarci vseh dežel, združite se!«) levica širi svojo novo ideologijo prebujenja (»Woke«) prav preko nevladnih organizacij, strank ter nadnacionalnih institucij (v Evropski uniji, OZN…) tako, da izvaja pritiske na nacionalne države, češ da so dolžne sprejemati tovrstne zaveze (npr. vključitev LGBT programov v šolstvo). Ker pa je upor nekaterih držav, poleg Madžarske in Poljske tudi Slovenije proti takšni politiki Bruslja kar precejšen, se zato tudi širi kampanja, da je potrebno iz teh držav odstraniti z oblasti »fašiste«, ki naj bi se upirali tovrstnemu »novemu svetovnemu redu«, o katerem so morda dve desetletji prej govorili naklonjeno, češ da je treba najti nov dogovor o tem, kako reševati globalne probleme.

Kaj pa cepljenje? Je tudi tu možno, da so nas svetovni gospodovalci mračnosti potegnili za nos? Poglejmo, kaj nam na tem področju pove seznam vseh cepiv proti covid19 na svetu (jih je več kot 50!). Seznam je objavila spletna stran Charlotte Lozier Institute, ki je cepiva razdelila glede na način izdelave in pri vsakem, če je bilo mogoče, označila, ali je bila prisotna tudi sled abortusa. Že samo dejstvo, da je na svetu več kot 50 vrst cepiv in da je torej proizvodnja cepiv razpršena, zmanjšuje možnost, da bi bil celoten projekt cepljenja pod nadzorom enega človeka ali morda neke elitne skupine. S seznama lahko tudi razberemo, kakšna je razlika med cepivi, ki so na razpolago pri nas, npr. Janssen ter Astra Zeneca na eni strani ter Pfizer Biontech in Moderna na drugi strani. Ali torej lahko rečemo, da gre v vsakem primeru za nekakšno biološko orožje, ki nas bo uničilo? Težko. Če smo v posebni molitvi, ki jo je lani predložila Slovenska škofovska konferenca, prosili za zdravilo, ali to pomeni, da nas je Bog ogoljufal s tem, ko je dopustil cepiva? Na to vprašanje si mora odgovoriti vsak sam.

Če smo že torej pri zlobnih globalistih, je velika tolažba za nas, da se proti njim lahko borimo. In to na enak način kot proti hudiču: s postom in molitvijo. Velja tudi recept, da obstajata dve skrajnosti, ki sta enako nevarni: da hudiča zanikamo ali da ga vidimo povsod. In bolj ko sami sebe ter druge strašimo z globalističnimi elitami, bolj smo podvrženi temu, da na koncu postanemo satanovi sodelavci, pa se tega niti ne zavedamo ne. Dobra novica za nas je namreč ta, da je satan od Jezusove smrti in vstajenja naprej že delno zvezan. In ga lahko s svojo gorečo molitvijo in postom še bolj trdno zvežemo. S tem bo tudi moč zlobnih elit splahnela, pa tudi sama epidemija. To pa pomeni, da če epidemija uplahne, bo s tem ugasnila tudi potreba po cepivih. Odpovejmo se torej strahu in malovernosti ter se v ponižnosti odločimo za Jezusa in Njegovo varstvo. Sadovi bodo zelo močni.

C. R.