V litanijah Srca Jezusovega izpovedujemo, da je Srce Jezusovo bogato za vse, ki ga kličejo. Papež sv. Janez Pavel II. je o velikodušnosti Srca Jezusovega dejal:
»Odprto je za vse in vsakogar posebej. Popolnoma je odprto in njegova velikodušnost ne bo nikdar prenehala. Velikodušnost Jezusovega Srca pričuje o dejstvu, da ljubezen ni podvržena zakonitostim smrti, ampak zakonitostim vstajenja in življenja. Pričuje o dejstvu, da ljubezen raste s tem, da ljubi, saj to je njena pristna narava.«
Sv. Marjeta Marija Alacoque je v 17. stoletju v posebnih, od Cerkve potrjenih videnjih prejela od Gospoda več zagotovil in obljub, ki se bodo izpolnile častilcem njegovega Srca.
Marjeta se je rodila leta 1647 v Franciji. Oče ji je zgodaj umrl, tako da je za pet otrok skrbela samo mama. Marjeta je že v otroštvu imela zelo rada Boga, pozneje pa je postala redovnica v francoskem mestecu Paray-le-Monial.
Večkrat se ji je prikazal Jezus. Takrat se je po Evropi širil janzenizem. Janzenisti so ljudi prepričevali, da je Bog zelo strog, zato so se ga mnogi začeli bati. Strah jih je bilo tudi hoditi k obhajilu in prejemati Jezusa v hostiji, čeprav so se na to pripravili. Jezus je Marjeti Mariji zaupal, kako si želi, da bi ljudje vedeli, da jih ima rad. Pokazal ji je tudi svoje srce in ji potožil, da od ljudi prejema samo nehvaležnost, čeprav je zanje storil vse, kar je mogel. Svetnica je to njegovo sporočilo predala naprej.
Še danes se katoličani vsak prvi petek v mesecu po mnogih cerkvah posvetimo Jezusovem srcu. Sv. Marjeta Marija Alacoque nas uči, da se nam Boga ni treba bati. Jezus si želi, da bi ga imeli zares radi. SV. MARJETA MARIJA ALACOQUE goduje 16. oktobra.
Te obljube nimajo takšne veljave, kakršno ima Sveto pismo, saj spadajo k posebnemu ali zasebnemu razodetju. So pa skladne z Novo zavezo, ki tako jasno razodeva Jezusovo dobroto, ljubezen in usmiljenje. Namesto o »obljubah« bi bilo bolje govoriti o sadovih, ki jih bodo deležni tisti, ki se bodo Jezusovemu Srcu popolnoma izročili in v skladu s to izročitvijo živeli. Obljube (ali vsaj sadovi) častilcem Srca Jezusovega se glasijo:
- dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu,
- naklonil bom mir njihovim družinam,
- tolažil jih bom v trpljenju,
- varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili,
- dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju,
- grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja,
- mlačni (posebej redovne osebe) bodo postali goreči,
- goreči (posebej redovne osebe) bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili,
- bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name,
- tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi.
- imena tistih, ki bodo širili čaščenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
- tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svetih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.
V litanijah Srca Jezusovega se obračamo na Srce Jezusovo z vzklikoma: zveličanje v tebe upajočih, upanje v tebi umirajočih. Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4). Ta rešitev je omogočena v Jezusu Kristusu, »ki je prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19,10)
Iz te vsezveličavne Božje volje je razumljiva tudi dobro izpričana Jezusova obljuba sv. Marjeti Alacoque, tako imenovana dvanajsta ali velika obljuba, ki jo je prejela na neki petek med svetim obhajilom in jo tudi dobesedno zapisala, kakor je navedena v prejšnjem naslovu pod točko 12.
Samo po sebi se razume, da moramo sv. obhajilo prejeti dobro pripravljeni, v posvečujoči milosti in s pravim namenom.
Izraz »brez zakramentov« lahko pomeni, da gre še za kakšno drugačno končno spravo z Bogom, ne pa samo za navadne zakramente za umirajoče.
Včasih se namreč zgodi, da tudi kdo od tistih, ki so dobro pripravljeni opravili devet prvih petkov, nima možnosti, da bi se pred smrtjo spovedal, prejel sv. maziljenje in sv. popotnico.
Smrtna ura je v našem življenju najbolj pomembna in odločilna. Od nje je odvisna naša večnost. Obljuba, ki zagotavlja srečno zadnjo uro, srečno smrt in s tem večnost, zasluži naziv »velika«.
Pristnost te obljube je leta 1827 potrdila kongregacija svetih obredov v Rimu in ji lahko verjamemo tako, kakor verjamemo pristnim posebnim razodetjem.
Kdor devet prvih petkov zaporedoma pobožno prejme sveto obhajilo, bo umrl v posvečujoči milosti, v prijateljstvu z Bogom. Cilj te obljube je, da bi pogosto in dobro pripravljeni prejemali zakramente vse življenje, ne pa samo na devet prvih petkov.
Vir: spletna stran župnije Smlednik
C. R.
