Družina je po naravi poklicana k vzgoji otrok, kar pa še zdaleč ni enostavna naloga. Družina mora biti prostor varovanja, spremljanja in vodstva. Oče in mati imata za otroka vsak svojo nenadomestljivo vlogo. Za posredovanje vere otrokom pa morata biti najprej sama tista, ki Boga iščeta, ga sprašujeta in Mu zaupata.
Starši se danes pri vzgoji otrok srečujejo s številnimi novimi izzivi, ki jih prejšnje generacije niso poznale. Mladi pari pričujejo, kako pomembno je, da se že z majhnimi otroki pogovarjamo o Bogu, da z njimi raziskujemo, kako Bog deluje v našem življenju. Še bolj kot pogovor o Njem, pa otroke prepriča, ko vidijo starše, da sami iščejo Boga in zaupajo vanj. V času odraščanja je pomembna tudi primerna spolna vzgoja, ki predpostavlja odkrit in zaupljiv pogovor o čustvih, ljubezni, strasteh in predstavah. Končni cilj vzgoje je, da mladi dozorijo za osebno podaritev v ljubezni.
Kateheza št. 8: Vzgoja otrok: poklicanost, izziv, veselje
Osma kateheza vključuje naslednje teme:
- Vzgajati za današnje izzive
- Kristusu reči ‘da’
- Vzgoja za čustveno življenje
- Vzgoja v čakanju in spoštovanje telesa
Vabilo k branju spodbude Radost ljubezni: Krepiti vzgojo otrok; Radost ljubezni, 7. poglavje – Krepiti vzgojo otrok, št. 259-290.
Luka Mavrič
