Kot je v navadi, med poletom proti Rimu ob koncu apostolskih potovanj poteka novinarska konferenca. Tako je bilo tudi tokrat, ko je na poti iz Aten v ponedeljek, 6. decembra, papež Frančišek odgovarjal na vprašanja nekaterih novinarjev. Povezana so bila z obiskom Cipra in Grčije, z migranti, s predlogom dokumenta Evropske unije o božiču, z bratstvom s pravoslavnimi ter odstopom pariškega nadškofa Aupetita, poroča slovenska redakcija radia Vatikan.
Grški novinar je izpostavil pomen ekumenskega dialoga med tokratnim potovanjem ter izreden način, kako je papež prosil za odpuščanje. Zanimalo ga je, kaj namerava Vatikan na področju ekumenizma storiti v bližnji prihodnosti. Spomnil je, da sta papež Frančišek in patriarh Bartolomej že povabila vse kristjane, naj leta 2025 obeležijo spomin na 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Drugo vprašanje pa se je nanašalo na osnutek dokumenta Evropske unije glede božiča.
Dokument EU? Gre za anahronizem!
Glede predloga dokumenta Evropske unije o božiču pa je papež dejal, da gre za anahronizem: »V zgodovini je to poskušalo narediti veliko diktatur. Pomislite na Napoleona, na nacistično in komunistično diktaturo. To je moda razvodenelega laicizma. … Vendar pa to v zgodovini ni delovalo. Ko govorimo o Evropski uniji, menim, da je potrebno naslednje: Evropska unija mora vzeti v roke ideale ustanovnih očetov, ki so bili ideali enotnosti in veličine, ter paziti, da ne bi dajala prostora ideološkim kolonizacijam. Te bi lahko vodile do razdeljenosti držav in do propada Evropske unije. Evropska unija mora spoštovati vsako državo, kakor je strukturirana znotraj. Ohranjati raznolikost držav in jih ne uniformirati. Menim, da tega ne bo storila, to ni bil njen namen, vendar mora biti pozorna. Vsaka država ima svojo posebnost, vendar je vsaka država odprta za druge.«
Kritičen tudi do “nadnacionalne vlade”
Grška novinarka se je navezala na papeževe besede v predsedniški palači, ko je govoril o »umikanju demokracije«. Zanimalo jo je, na katere države je ob tem mislil ter kaj bi rekel voditeljev, ki se izrekajo za verne kristjane, vendar pa hkrati spodbujajo nedemokratične vrednote in politike. »Demokracija je zaklad, zaklad civilizacije in potrebno ga je varovati.« Sveti oče je dejal, da vidi dve nevarnosti, ki ogrožata demokracijo: najprej so to populizmi, ki se najprej pojavijo na enem koncu, nato na drugem, potem pa začnejo kazati kremplje. Kot primer je navedel nacizem: šlo je za populizem, ki je trdil, da brani nacionalne vrednote, nato pa je uspel izničiti demokratično življenje, pravzaprav življenje ljudi, in postal krvava diktatura. Papež je poudaril, da populizmi nimajo nobene zveze s »popularizmi«, ki pomenijo svobodno izražanje ljudstev, ki se kažejo s svojo identiteto, folkloro, svojimi vrednotami, z umetnostjo. Po drugi strani pa je po besedah svetega očeta demokracija ogrožena takrat, ko se žrtvuje nacionalne vrednote, ko se »razvodenijo« v neke vrste »imperij«, »nadnacionalno vlado«.
Več TUKAJ.
Vir: radio Vatikan
L. Z., C. R.