V nedeljo, 14. julija 2024, je v Mužlji v Vojvodini potekalo nelahko in ganljivo slovo. Po letih razločevanja se je salezijanska skupnost poslovila od večinoma madžarske katoliške skupnosti, s katero je v šestdesetih letih delovanja spletla tesne vezi.
Salezijanci so vodili pastoralo, verouk, zgradili primerne prostore za katehezo, obnovili in zgradili nove cerkve, upravljali župnije tudi v okolici Mužlje. S svojim načinom dela so želeli poseči tudi širše na področje vzgoje in družbenega življenja. Velik pečat temu kraju je dala ustanovitev dijaškega doma, ki je vrsto let nudil zavetje in dobro vzgojo fantom, ki so hodili v srednje in poklicne šole v Zrenjaninu.
Pri sveti maši, ki jo je ob somaševanju inšpektorja Petra Končana, salezijancev in drugih duhovnikov daroval dosedanji župnik Stojan Kalapiš, se je zbralo več kot 400 župljanov. Ti so se med sveto mašo zahvalili za vsa skupna leta ter pripravili kosilo za vse.
Inšpektor Peter Končan se je v homiliji zahvalil za poslanstvo salezijanskih sobratov v vseh teh letih. »Začetek leta 1965 je bil težak … kako najti sobrate, ki obvladajo madžarski jezik, kako si pridobiti zaupanje ljudi, saj so duhovniki prišli od drugod z drugačno kulturo, z drugačnim načinom razmišljanja in dela, neurejeni prostori … Z iznajdljivostjo, zlasti pa z veliko ljubeznijo do ljudi in do mladih so si prvi salezijanci počasi pridobili naklonjenost prebivalstva.«
Dva ključna dejavnika sta pripomogla k temu: župnijskega verouka do takrat niso poznali, salezijanci pa so takoj začeli vabiti otroke k verouku in se z njimi med odmori igrali, fante pa so vabili k ministrantom. Že prvo leto je število veroučencev naraslo na 600. Drugi dejavnik pa je bilo bogoslužje v domačem madžarskem jeziku. Do takrat so duhovniki maševali samo latinsko, obrnjeni stran od ljudstva, salezijanci pa so naredili nov daritveni oltar in začeli maševati v madžarščini.
»Vsega tega ne bi mogli narediti, če vi, domačini, ne bi prepoznali vrednost našega dela in se ne bi dejavno vključili v naše poslanstvo,« je še dodal inšpektor Končan. »Beseda zahvale gre vsem vam, dragi župljani, sodelavci in vsi ljudje dobre volje. Z vašo pomočjo smo skupaj ustvarjali zelo lepo zgodbo, na katero ste lahko ponosni. Res iskren boglonaj za vso dobroto in naklonjenost do naših sobratov ter za ves trud in premnoge ure, ki ste jih vložili za skupno dobro.«
Več TUKAJ.
Vir: donbosko.si