Če boste kaj prebrali o zgodovini naših prednikov, ne boste mogli spregledati prvih krščanskih knezov Karantanije – to so Borut, Gorazd in Hotimir, ki so živeli in delovali v osmem stoletju. Za Gorazda velja, da je sicer vladal zelo kratko dobo in da se takrat še ni začela širša misijonarska akcija v Karantaniji.
Zaradi tega se marsikdo sprašuje, ali je sv. Gorazd, ki goduje na današnji dan, res ista oseba kot eden prvih slovenskih krščanskih vladarjev. Namreč, današnji godovnik je naveden kot učenec sv. Cirila in Metoda, ki sta med našimi predniki misijonarila nekoliko kasneje (9. stoletje), sv. Gorazd pa je naveden kot nekdo, ki je živel v začetku 10. stoletja. Iz tega je jasno, da ne gre za istega Gorazda, pač pa za soimenjaka, ki imata skupen slovanski izvor.
In kdo je današnji godovnik? Po vsej verjetnosti gre za kristjana z Moravske, ki je moral po smrti panonskega škofa sv. Metoda bežati. Skupaj z njim na isti dan godujejo še Kliment, Naum, Angelar in Sava, ki imajo pomembno vlogo v pravoslavni tradiciji. Katoliška Cerkev je omenjene svetnike v svoj koledar uvrstila v novejšem času na dan smrti sv. Klimenta Ohridskega leta 916.
Vendar je v tej skupinici učencev sv. Gorazd za Slovence najbolj zanimiv. Klimentov življenjepis ga imenuje Moravana, možno je tudi, da gre za enega od petdesetih učencev, ki jih je panonski knez Kocelj izročil svetima bratoma Cirilu in Metodu. Zelo verjetno je torej, da je Gorazd slovenskega porekla. Ker je bil zelo razgledan in je obvladal grški, latinski in slovanski jezik, ga je sv. Metod določil za svojega naslednika. Vendar so se razmere po Metodovi smrti poslabšale, začelo se je preganjanje duhovnikov, ki so maševali v stari cerkveni slovanščini, Gorazd pa je moral bežati. Ni povsem jasno, kaj se je nato z njim zgodilo in kje je deloval. Nekateri menijo, da je pripotoval v Dalmacijo in tam širil glagoljaško bogoslužje, postal naj bi celo škof, vendar za to ni dokazov. Ni znano niti, kje in kdaj je umrl in kje je pokopan. Morda je deloval med Slovani v okviru oglejskega patriarhata, vendar pa so ga kaj kmalu začeli častiti kot svetnika v Bolgariji.
Več pa je znanega o sv. Klimentu Ohridskem. Kot piše Ognjišče, se je rodil med letoma 830 in 840, najbrž v slovanskem delu grške pokrajine Makedonije. V duhovnika je bil posvečen v Rimu, potem pa je z Metodom šel na Moravsko. Po Metodovi smrti je bil med voditelji slovanskih duhovnikov. Ko so bili izgnani iz Moravske, je skupaj z Naumom, Angelarjem in drugimi prišel v Bolgarijo, kjer ga je kralj Boris postavil za učitelja. Dal mu je tudi bogate darove, da je Kliment lahko sezidal samostan in cerkev v Ohridu. Tam je s sodelavci ustanovil šolo, iz katere je izšlo okoli 3500 učencev, usposobljenih za cerkvene službe. V tej šoli so uporabljali glagolico; v severovzhodni Bolgariji pa je škof Konstantin leta 893 namesto nje uvedel lažjo pisavo, ki po sv. Cirilu nosi ime cirilica, in ta je kasneje povsod izrinila glagolico.
Kliment je tudi plodovito književno deloval. Napisal je lepe in lahke cerkvene govore, pisal je življenjepise cerkvenih očetov in zložil je več pesmi. Nekateri njegovi spisi so se ohranili. Na stara leta se je umaknil v samostan ob Ohridskem jezeru, kjer je 27. julija leta 916 umrl. Ko so Turki cerkev sv. Pantalejmona leta 1396 spremenili v mošejo, so Klimentove posmrtne ostanke prenesli v cerkev Matere božje, ki so jo poslej imenovali kar cerkev sv. Klimenta, in tam je pokopan še danes.
C. R.