Zagotovo najhujša nesreča v zgodovini potniških ladijskih prevozov se je zgodila 15. aprila 1912, ko se je luksuzni čezoceanski parnik RMC Titanic na svoji krstni vožnji med Southamptonom (jug Anglije) in New Yorkom zaletel v ledeno goro. In v roku nekaj ur potonil.
Od 2.224 potnikov in članov posadke je umrlo 1.503 ljudi, uradno zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov in napačnega ravnanja posadke, preživelo pa jih je le 705, kar je zgolj tretjina. Ta katastrofa epskih razsežnosti je bila kasneje večkrat upodobljena na filmskem platnu, denimo leta 1997, ko so v dogodek vpletni izmišljeno ljubezensko zgodbo med revnim slikarjem Jackom in mlado bogatašico Rose, ki je v ZDA potovala z materjo in zaročencem. Glavno vlogo sta odigrala Kate Winslet in Leonardo DiCaprio.
Ob tem velja spomniti, da je ladja, izdelana v ladjedelnici v Belfastu na Severnem Irskem, ob svojem krstu 2. aprila 1912 veljala za nepotopljivo. Tudi zaradi sistema zapor, ki bi preprečevala vdore vode v celotno ladjo v primeru hujše poškodbe. Vendar je že v samem začetku šlo vse narobe: dvajset reševalnih čolnov bi lahko rešilo le nekaj čez tisoč potnikov, torej polovico. Kasneje ob nesreči se je pokazalo, da je eden od čolnov izplul prazen in ko se je vrnil po ljudi, ki so ostali v vodi, ki je imela minus dve stopinji Celzija, so lahko iz nje potegnili le pet preživelih.
Že ob izplutju iz Southamptona je prišlo do skorajšnje katastrofe, saj sta bili v pristanišču zasidrani še dve ladji (SS New York in RMS Oceanic). povzročil take valove, da so se vrvi, ki so povezovale ladjo City of New York s pomolom, potrgale. Ladjo je nato odneslo proti Titanicu, k sreči je bil v bližini vlačilec Vulcan, ki je ladjo zadnji trenutek potisnil proti pomolu. Sočasno pa je kapitan Smith na Titanicu ukazal zaviti skrajno desno, ladji sta se zgrešili za 1,2 metra. Neljubi incident je Titanicu povzročil enourno zamudo, New York pa je bil kmalu obveščen o tem dogodku, o tem dogodku piše Wikipedia. Prav tako je že osem dni pred krstno plovbo prišlo do prvega požara na ladji v eni od kotlovnic. Zaradi velikega izgorevanja premoga so se manjši požari pojavljali celo med samo plovbo, vendar potniki za to sploh niso vedeli.
Nato je nastopila nova oteževalna okoliščina: ledene gore. V nedeljo, 14. aprila 1912, ko je bil Titanic že dokaj blizu kanadske obale, je prišlo kar šest opozoril o ledenih gorah. Kljub temu kapitan Smith ni zmanjšal hitrosti, celo povečal jo je na 22 vozlov, saj je predpostavljal, da ledene gore za Titanic ne predstavljajo nobene nevarnosti. Po tistem, ko je prišlo do trčenja in se je ladja začela potapljati, pa je prišlo do novega nesrečnega spleta okoliščin. Ena od ladij v bližini (Californian) je opazila rakete, vendar je njena posadka očitno napačno razumela pomen raket, ki so bile bele barve in torej niso bile signal za nevarnost, prav tako je imela omenjena ladja izklopljen radijski aparat in ni prejela signala v sili. Titanic je potonil ob 2:20 po lokalnem času, prva ladja (Carpathia), ki se je lahko odzvala na klice v sili, pa je na kraj nesreče prišla šele dobro uro in pol po potopitvi. V New York je prispela šele tri dni kasneje zaradi zelo slabega vremena, tudi nevarnih neviht.
In sedaj pozor – zakaj je prišlo do tako zgoščenega spleta nesrečnih okoliščin, kakor se temu reče v vsakdanji govorici? Tu ni naključij. Titanic je veljal za pravo »boginjo morja«, dokler se ni zgodila nesreča. Predstavljal je neke vrste novodobni babilonski stolp, ki je sicer opisan v Svetem pismu (1Mz 11,1-9). Predvsem izstopa stavek: »Naredimo si ime.« Ob komunikaciji ob nesreči pa je nastopila prava zmešnjava, podobno kot ob gradnji babilonskega stolpa, ko je Bog »zmešal jezike«. Zakaj se je to zgodilo? Po nekaterih pričevanjih, ki sicer niso povsem zanesljiva, naj bi glavni botri ladje govorili, da Titanica ne more niti Bog potopit, v njegovih prostorih pa naj bi bil opažen napis »Mi plujemo brez Boga«, v najvišjem nadstropju naj bi bil v eni od gosposkih kabin celo napis »Bog, tu se tvoja moč neha«. Zaradi časovne oddaljenosti dogodka in vseh vrst teorij zarote, ki so se nabrale skozi ta čas, je težko dokazati, da so se ti citati res pojavljali. A nekaj je res: zaverovanost v človeško moč je bila ob splavitvi Titanica neverjetna. Končala pa se je tragično, saj je bil Bog z ladje dobesedno izgnan.
Gašper Blažič
