Ivanka Ivanković Elez je ena od šestih oseb, ki so 24. junija 1981 na hribu pri Bijakovićih (župnija Medžugorje v Hercegovini) zagledale skrivnostno ženo, ki ni bila od tega sveta. Dan kasneje je z njo tudi spregovorila v družbi še petih mladih prebivalcev župnije – z njo so bili tedaj še Marija Pavlović, Vicka Ivanković, Mirjana Dragičević, Ivan Dragičević in Jakov Čolo, ki je bil najmlajši, saj je imel komaj 11 let. Od prejšnjega večera pa sta manjkala Ivan Ivanković in Milka Pavlović, sestra Marije Pavlović.
Vidkinja Ivanka, ki sicer živi v Miletini pri Medžugorju, sicer danes, na praznik sv. Alojzija Gonzage, praznuje svoj 55. rojstni dan. Od vseh vidcev se najmanj pojavlja v javnosti. Od leta 1986 je poročena z Rajkom Elezom. Ko je leta 1981 praznovala svoj petnajsti rojstni dan, je bila zelo žalostna, saj je dva meseca pred tem izgubila mater, oče pa je delal v Nemčiji. Ni pa računala, da se ji bo že nekaj dni po rojstnem dnevu življenje postavilo na glavo. Na praznik sv. Janeza Krstnika 24. junija 1981 je bila ravno v Bijakovićih, naselju nedaleč stran od medžugorske cerkve, ki je bila za tedanje razmere nenavadno velika. S prijateljico Mirjano, ki je sicer živela v Sarajevu, a je imela v Medžugorju stare starše. Z njo se je pozno popoldne vzpenjala na pobočje tedaj močno zaraščenega Podbrda. Daleč na hribu opazila Devico, ki ji je dala znamenje, naj pride. Prestrašena je vzkliknila: “Glej, Mirjana, tam gor je Marija”. Kasneje sta srečali tudi Vicko, ki je najprej mislila, da se norčujeta, in je v žalosti stekla stran. Kasneje pa se je vrnila. Prišla pa sta tudi oba Ivana (Dragićević in Ivanković), prisotna je bila tudi Milka Pavlović. Novica o nenavadnem videnju se je močno razširila po vasi, že naslednji dan pa je šesterica mladih, tokrat v spremenjeni sestavi, prvič spregovorila z Božjo Materjo. Tako se je začela nova pot Medžugorja, šesterici vidcev pa se je življenje močno spremenilo. Tudi trpljenja ni manjkalo, saj jim je komunistična oblast grenila življenje.
Pred vsakim srečanjem z Gospo je Ivanka videla tri bliske svetlobe, potem se je prikazala Marija in skupaj so molili in se pogovarjali, na koncu je vsem dala svoj materinski blagoslov. Vsak odhod Marije je bilo zanjo nekaj zelo težkega, saj je mislila, da je ne bo več videla.
Ivanka sicer pravi, da ji je Bog dopustil ta veliki dar, a s tem tudi veliko odgovornost pred Njim in ljudmi. Tudi ona, kot ostali vidci, je videla znak, o katerem govori tretja medžugorska skrivnost. Je prelep, a ne smemo čakati na tisti dan, da bi se takrat spreobrnili. Spreobrnjenje je potrebno vsak dan, odpreti je treba srce in živeti po Marijinih sporočilih. Brez molitve in posta ni mogoče spoznati Boga in smisla našega življenja, niti nebes in večnega življenja z Bogom. Molitev bi morala biti kakor zrak, ki ga potrebujemo, da lahko preživimo.
Ivankina mati je umrla dva meseca prej, preden so se pričela prikazovanja. Nekega dne je vprašala Marijo, kako je z njeno mamo, Gospa ji je povedala, da je njena mama z njo. V neki drugi priložnosti sta Bog in Marija dovolila, da je spet videla svojo mamo, ki ji je takrat rekla: “Hčerka moja, ponosna sem nate.” Kraljica miru je Ivanki tudi pripovedovala svoje življenje in prihodnost Cerkve in sveta. Ivanka si je vse zapisala in šele, ko bo Sveta Devica dovolila, bo te zapise izročila, komur bo morala. Ivanko so sicer zasliševali tudi predstavniki Svetega sedeža. Komisija, ki jo je imenoval papež Benedikt XVI., vodil pa kardinal Ruini, je tako preverjala temelje njenih izjav.
In Ivankina naloga? Marija ji je zaupala poslanstvo, da moli za družine in ponavlja, da je potrebno živeti krščanstvo v družinah, obnoviti molitev v njih ter spoštovati zakrament svetega zakona. Potrebno je v družinah obuditi: branje Svetega pisma, pokoro, spoved, evharistijo, post, spreobrnjenje, mir.
Ivanka je imela vsakodnevna Marijina prikazovanja – sprva skupaj z ostalimi vidci – vse do 7. maja 1985. Dan prej so imeli videnje Ivan, Jakov in Ivanka. Ivankino videnje je trajalo osem minut, šest minut več kot pri drugih. Med tem videnjem je Gospa zaupala Ivanki deseto skrivnost in ji končala govoriti o prihodnosti sveta. Rekla ji je, naj jo naslednji dan pričaka sama, brez drugih vidcev.
Sedmega maja 1985 je imela Ivanka videnje doma. Patru Slavku Barbariču, ki je bil takrat kaplan v Medžugorju, je izročila list papirja na katerem je bilo napisano: “Marija je prišla in me, kakor vsak dan, pozdravila “Hvaljen Jezus!”, jaz pa sem ji odgovorila “Vedno naj bosta hvaljena Jezus in Marija”. Nikoli nisem videla Blažene Device Marije tako lepe kot ta večer. Bila je tako mila. Bila je oblečeno v zelo lepo obleko, ki je v življenju še nikoli nisem videla. Obleka je sijala v zlatu in srebru, kakor tudi Njeno pokrivalo in krona. Spremljala sta jo dva angela, ki sta bila oblečena kakor Ona. Te lepote ni mogoče opisati, ni besed, s katerimi bi jo bilo mogoče opisati. To lahko le doživiš. Marija me je vprašala, kaj si želim. Prosila sem jo, naj mi pokaže mojo zemeljsko mamo, ki mi je pred dvema mesecema umrla. Devica se je nasmehnila in dala znak z glavo. Nenadoma se prikaže moja mama, smehljala se je. Devica mi je rekla naj vstanem in ubogala sem jo. Mama me je objela, me poljubila in rekla: “Hčerka moja, zelo sem ponosna na tebe!” Poljubila me je in izginila. Nato mi je Blažena Devica Marija rekla: “Draga moja hčerka, danes je najino zadnje srečanje! Ne bodi žalostna, ker te bom prišla obiskat ob vseh obletnicah, razen prihodnje. Hčerka moja, ne misli, da si naredila kakšno napako in da te zato ne bom več obiskovala. Ničesar nisi storila! Sprejela si z vsem srcem in uresničila načrte, ki sva jih jaz in moj Sin imela. Bodi vesela, ker sem tvoja Mati, ki te ljubi z vsem srcem. Ivanka, hvala, ker si odgovorila klicu mojega Sina in si bila tako stanovitna, kakor je On pričakoval. Hčerka, povej svojim prijateljem, da bova moj Sin in jaz vedno z njimi, ko naju bodo iskali in klicali. To, kar sem ti povedala v teh letih glede skrivnosti, ne povej nikomur, dokler ti jaz ne rečem. Ivanka, milost, ki ste jo ti in tvoji bratje prejeli, ni prejel še nihče na zemlji do sedaj!” Po teh besedah sem prosila Devico, če jo lahko poljubim. Ona je naredila preprosto znamenje z glavo in jaz sem jo poljubila. Prosila sem jo, naj mi da svoj blagoslov. Blagoslovila me je, se mi nasmehnila in mi rekla: “Pojdi v Božjem miru!”. Počasi se je oddaljila in z njo dva angela. Blažena Devica Marija je bila zelo vedra. Z menoj je ostala eno uro.”
Za Ivanko je bil ta dan žalosten, saj je po človeški plati zelo težko sprejela, da bo smela videti Marijo na takšen način le vsako leto 25. junija, na obletnico prikazovanj. Če pomislimo, da se z vsakim prikazovanjem ter srečanjem z Marijo tako rekoč odprejo nebesa, po prikazovanju pa se je potrebno znova vrniti v “solzno dolino”, potem je takšna žalost razumljiva. Zato so tudi priprave na vsakoletno videnje dolgotrajne in zahtevne.
Po naših podatkih naj bi doslej trije od šestih vidcev prejelo vseh deset medžugorskih skrivnosti, zato nimajo več vsakodnevnih prikazovanj. Mirjana Dragičević Soldo, ki je še do nedavnega imela izredna mesečna prikazovanja vsak drugi dan v mesecu, ima sicer letno prikazovanje 18. marca od leta 1987 dalje, Jakov Čolo pa od leta 1998 na Božič. Ostali trije vidci, Vicka, Marija in Ivan, imajo vsakodnevna prikazovanja in še niso prejeli vseh deset medžugorskih skrivnosti.
Ob Ivankinem današnjem prazniku ji tudi uredništvo portala Blagovest.si vošči obilo blagoslova in miru.
