Joe Biden je postal ameriški predsednik na lanskih volitvah, ki so potekale v zelo bizarnem ozračju, saj je dvomov o poštenosti volitev še vedno zelo veliko. Mnogi pa so se veselili, da bo po Johnu F. Kennedyju v Belo hišo spet prišel katoličan.
Vendar pa ima Bidnovo katolištvo “napako”, ki ni zgolj lepotna: aktualni ameriški predsednik je namreč aktivni podpornik številnih spornih levičarskih agend, tudi ubijanja nerojenih otrok pod pretvezo pravice do splava. Kar pravzaprav ni neka posebnost, saj je tudi prejšnji slovenski premier Marjan Šarec, ki se deklarira kot katoličan, zagovornik podobnih stališč. V zvezi s tem se je v zadnjem času na globalni ravni znova okrepila debata o tem, ali bi morali politikom, ki se deklarirajo kot katoličani, hkrati pa zagovarjajo splav, odreči prejem svetega obhajila. Čeprav je v minulih letih prišlo do razprav glede nekaterih navedb iz papeževe spodbude “Amoris laetitia” v zvezi z dopustnostjo prejema obhajila za tiste, ki živijo v izvenzakonski zvezi ali so samo civilno poročeni, kar je vodilo do stališča, da bi morali prejem Kristusovega Telesa “liberalizirati” tako, da bi ga lahko prejemali tudi hujši grešniki, pa se je Sveti sedež začel nagibati v drugo smer, kar je pokazal tudi ob nedavnih poskusih nekaterih nemških in avstrijskih škofov, da bi lahko po novem v cerkvah blagoslavljali istospolne pare. Kot je znano, Sveti sedež ni želel potrditi te prakse.
Biden naj bi se sicer sredi junija na svoji turneji po Evropi srečal tudi s papežem Frančiškom, vendar ni znano, ali je do srečanja prišlo. Bilo je napovedano, vendar naj bi bilo nato odpovedano. Predvideno je bilo jutranje bogoslužje, ki naj bi ga se udeležil tudi ameriški predsednik, kar naj bi predlagalo tudi njegovo spremstvo, vendar je Sveti sedež to zavrnil. Hrvaški portal narod.hr navaja, da naj bi do te odpovedi prišlo tudi zaradi dejstva, da je že naslednji dan po predvidenem srečanju ameriška škofovska konferenca začela z razpravo prav o vprašanju obhajila, saj naj bi o tem sprejeli tudi dokument. Biden se je sicer srečal s papežem Frančiškom leta 2015, ko je bil sam še ameriški podpredsednik v času predsednika Baracka Obame.
Iz vsega dogajanja pa je razvidno, da je Sveti sedež postal bolj pozoren na dogajanje glede stališč do abortusa, saj v Evropskem parlamentu poteka aktivna kampanja evropske levice, da bi pravica do umetne prekinitve nosečnosti dobila častno mesto na seznamu temeljnih človekovih pravic, pri čemer bi prišlo tudi do ukinitve pravice do ugovora vesti s strani zdravnikov ter medicinskega osebja. Za takšno novo evropsko regulativo si zlasti prizadeva hrvaški poslanec v EP Predrag Fred Matić, sicer levičar. Ob tem pa je predsednik sveta škofovskih konferenc Evropske unije kardinal Jean-Claude Hollerich opozoril, da bo Evropski parlament naredil strahoten greh, če bo sprejel takšno ureditev.
Evropski parlament bo o Matićevem predlogu razpravljal 23. junija, dan kasneje pa bo glasovanje. Če bo njegov predlog sprejet, bo to velik škandal za vso Evropo.
G. B.
