»Državni sekretar Anton Harej si je danes ogledal nastalo škodo na sadnem drevju zaradi pozebe v Vipavski dolini. Najhuje so prizadeti sadovnjaki v nižjih predelih Vipavske doline in Slovenske Istre, kjer je odvisno od vrste sadnega drevja škoda lahko tudi 100-odstotna. Harej je prizadetim sadjarjem obljubil pomoč države v obliki različnih ukrepov,« je 12. aprila letos poročala STA.
Ni dvoma: letošnja pozeba bo žal zelo slabo vplivala na letošnji pridelek in tudi na cene hrane, ki se bodo verjetno močno zvišale. Mnogi sadjarji, vinogradniki, pridelovalci zelenjave ter krme za živino opozarjajo, da so ostali povsem brez pridelka – si predstavljate to? In to zaradi ene same aprilske noči, ko so se temperature spustile na raven, kot smo jih vajeni običajno septembra ali januarja. Ampak! Pred nami je še celo poletje, ko lahko spet pričakujemo pustošenje zaradi toče, suše, močnega vetra, poplav… Že prejšnja poletja nam niso na tem področju prav nič prizanesla.
Kaj to pomeni? Tudi to, da nas v roku nekaj let lahko dočaka prava katastrofa na področju pridelave hrane. To pa pomeni tudi lakoto in množično umiranje, tako kot v svetopisemskih časih. Marsikdo se bo ob teh trditvah posmehoval. Ampak!!! Tudi za epidemijo covid19 prej nihče ni verjel, da nas bo prizadela. Še več, mnogi so bili celo STOODSTOTNO (!!) prepričani, da nas ta epidemija ne more prizadela. Pa nas je vendarle prizadela – kljub našemu stoodstotnem prepričanju!
Kaj nam to pove? Morda to, da so ti primeri toče, pozebe, suše in podobnih dejanj dogodki, ki nas opominjajo, naj se obrnemo k Bogu. Dandanes se mnogi kmetovalci zanašajo na državo, češ če nam bo narava pogoltnila pridelek, nam bo država pomagala s subvencijami. Vendar je takšno upanje lahko lažno, saj bodo prišli časi, ko bo tudi državna malha prazna in ne bo česa dati za pomoč.
To, da nam naravne nesreče odžirajo pridelek (kar vpliva na vso skupnost, ves narod) je v veliki meri posledica odpada od Boga. Če je nekdaj veljalo, da so bili kmetje poslednji Mohikanci, ki so se upirali brezbožnim ideologijam, je danes v marsičem drugače – marsikdaj je mogoče zaslediti, da se aktivno dela tudi na nedelje in praznike. In to takšna opravila, ki bi jih lahko opravili tudi med delavniki. Znano je, da se je sv. Janez Vianej, arški župnik, zelo boril proti nedeljskemu delu. Žal danes ni nikogar, ki bi si upal javno boriti proti temu.
Prav tako sodobni kristjani ne vedo več, kaj pomeni desetina. Sveto pismo jo omenja na večih mestih. V tretjem poglavju preroka Malahija lahko preberemo: »Ali sme človek Boga goljufati? Vi pa me goljufate in pravite: ›V čem te goljufamo?‹ Pri desetini in darovih. S prekletstvom ste prekleti, ker me goljufate, ves narod! Prinesite vso desetino v zakladnico, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me s tem, govori Gospod nad vojskami, če vam tedaj ne odprem zapornic neba in ne izlijem na vas blagoslova do preobilja! Zadržal vam bom požiralca, da vam ne pokonča sadu zemlje, in tudi trta na polju ne bo jalova, govori Gospod nad vojskami. In vsi narodi vas bodo blagrovali, ker boste dežela ugodja, govori Gospod nad vojskami.« (Mal 3, 8-12) Bog nas torej preko Božje besede sam uči, da je pomembno dajati desetino Zanj. Dandanes je to lahko za Karitas, vzdrževanje domačega duhovnika, evangelizacijo… Preko svoje Besede nas Bog celo izziva, naj ga preiskusimo!
Tretje sredstvo, da se lahko izognimo uničevalcu pridelka, pa je tudi blagoslavljanje polj, sadovnjakov, pašnikov, vinogradov, živine… Prav je, da k sebi povabimo duhovnika vsaj enkrat letno, pa da tudi sami blagoslavljamo svoje imetje, z blagoslovljeno vodo in soljo, prižiganjem kadila, z blagoslovljenim zelenjem, udeležbo na procesijah… Prav na Markovo, to je danes, se še danes marsikje odvijajo prošnje procesije, ki so sicer predvidene na dneve pred vnebovhodom, torej na prošnje dneve, pa na praznik Rešnjega Telesa, itd. Takrat duhovnik moli za blagoslov in varstvo naših polj, sadovnjakov, vrtov, vinogradov in drugih kmetijskih površin pred pogubnimi naravnimi pojavi.
A največ lahko k takemu varstvu prispevamo sami: da postavimo Boga na prvo mesto v svojem življenju. In da predvsem pred hudo uro blagoslavljamo svoje imetje z blagoslovljeno vodo, v katero smo primešali tudi blagoslovljeno sol. Seveda s prošnjo Bogu, zahvalo in slavljenjem. Blagoslovljena voda in sol (in morda tudi uporaba Marijine čudodelne svetinjice, ki jo tudi priporočajo) sama po sebi nista magično sredstvo! Potrebna je močna vera in zaupanje v Božje varstvo. Hvaležnost do Boga pa lahko pokažemo prav z darovanjem desetine. Ne samo z desetino od pridelka, ampak tudi z desetino od svojega finančnega prihodka vsak mesec.
G. B.
