Potem ko smo v tednu, ki je za nami, praznovali god enega od apostolov naših prednikov sv. Pavlina Oglejskega, v treh dneh god praznujeta še dva svetnika, povezana s slovenskimi deželami: bl. Absalom iz Kopra in sv. Odon iz Jurkloštra (goduje danes).
Blaženi Absalom Koprski je živel v 13. stoletju kot eden od naslednikov prvega koprskega škofa sv. Nazarija, odlikovale so ga izredne kreposti in je svoje delo osvetljeval s svetostjo in gorečnostjo. Leta 1222 je posvetil cerkev v Šmarjah in Pomjanu in je zagotovo ob vizitacijah obiskal tudi druga naselja zunaj mesta. Bil je prvi škof, ki je po dolgih stoletjih izpraznjenega škofovega sedeža po letu 1211 ponovno vodil škofijo s koprskega otoka.
Koper sicer velja za mesto, povezano s številnimi svetniki. Nekdaj je tu deloval pomemben servitski samostan, v Kopru so delovali tudi manjši bratje sv. Frančiška Asiškega, med katerimi se je v srednjem veku s svetostjo odlikoval blaženi Monald, v dvajsetem stoletju pa pater Atanazij Kocijančič. Med Frančiškovimi redovi so tudi kapucini, ki so v Kopru nekdaj imeli svoj samostan, kjer sta kratek čas delovala tudi sv. Leopold Mandić in bl. Marko iz Aviana. Iz bližnje Koštabone je doma bl. Elij, velja omeniti bl. Julijano Koprsko, piranskega mučenca komunizma bl. Frančiška Bonifacija, ki je podobno kot mučenec iz južne Istre bl. Miroslav Bulešić padel kot žrtev sovraštva do vere.
Na drugem koncu Slovenije, v Jurkloštru, stoji starodavna kartuzija, kjer je nekdaj deloval sv. Odon, doma iz Novare. Italijanski kartuzijan je bil poslan na slovensko ozemlje, najprej v kartuzijo v Žičah, nato v Jurklošter, kjer je bil dve leti prior samostana. Ko se je vračal od papeža Klemena III., je hudo zbolel in se ustalil v benediktinskem samostanu Trisulti, kjer je še naprej ostal zvest redovnemu pravilu sv. Bruna, ustanovitelja kartuzijanov. S svojo svetostjo je veliko prispeval k temu, da je omenjeni samostan postal kartuzijanski.
O njegovi svetosti je zvedela opatinja Adihusa iz bližnjega nunskega samostana in ga poprosila, da bi se stalno naselil pri njih kot spovednik. Zgradili so mu celico po predpisih kartuzijanov, ker je veliko molil in trdo delal, ker je hotel z lastnim delom pripomoči k preživljanju. Edina pot iz celice je bila pot v cerkev, kjer je imel govore za redovnice in za množice, ki so se zgrinjale, da poslušajo njegovo v srce segajočo besedo. Ob tem se je mnogo ljudi spreobrnilo. Odon je tedaj že prekoračil devetdeseto leto starosti in je bil tako zatopljen v večnost, da se je ljudem dozdevalo, da je samo še glasnik onostranstva. O njem je šel glas, da je vsaka prošnja, ki jo ljudem na ljubo predloži Bogu, vidno uslišana. Odon je 14. januarja 1198 v vidni blaženosti izdihnil.
V ponedeljek, 17. januarja, pa bo skupaj s sv. Antonom Puščavnikom praznoval tudi njegov soimenjak, servitski brat Anton Koprski. Ustanovitelji reda servitov sicer godujejo 17. februarja.
C. R.
