Poseben praznik v čast Marijinemu imenu so najprej (leta 1513) uvedli v Španiji. V zahvalo za zmago krščanske vojske pod poveljstvom poljskega kralja Jana Sobieskega nad Turki, ki so ogrožali evropsko celino, v bitki pred Dunajem 12. septembra 1683, je tedanji papež Inocenc XI. zapovedal praznik za vso Cerkev. Dolgo so ga obhajali na nedeljo po malem šmarnu – prazniku Marijinega rojstva (8. septembra), papež Pij X. pa ga je prestavil na 12. september, piše revija Ognjišče.
»Ime je kakor podoba,« piše France Ušeničnik. »Podobo Matere božje krasimo s cvetjem in prižigamo lučko pred Njo, ki nam jo podoba predstavlja. Prav zato pa častimo tudi ime Marijino: izgovarjamo ga s spoštovanjem, kličemo ga z zaupanjem, slavimo ga v pesmih, ker nas to ime, kakor podoba, spominja na našo Mater in Kraljico. In nobena podoba nam o naši nebeški Materi ne more toliko lepega povedati, kakor nam pove pomenljivo ime Marija.”
Marija izhaja iz hebrejske različice Miryam, ki je bilo pri Judih zelo pogosto. Tako se je imenovala tudi Mojzesova sestra. Ime Marija je zato najbolj razširjeno žensko ime po vseh deželah sveta s krščanskim izročilom in sicer po zaslugi največje in najlepše med ženami – Jezusove in naše Matere Marije. Zato je tudi pri nas, vsaj pri starejših generacijah, na prvem mestu med ženskimi imeni. Vedno pa ni bilo tako – v času prvih kristjanov in kasneje v srednjem veku si zaradi spoštovanja do Jezusove matere skoraj niso upali dajati tega imena deklicam.
Kaj pomeni to ime? “Mnogi strokovnjaki za stare vzhodne jezike trdijo, da Marija oziroma Mirjam prihaja od ‘meri’, kar v egiptovskem jeziku pomeni ‘ljubljen(a)’, in od ‘iam’, kar je isto kot Jahve – Mirjam je torej ‘od Jahveja ljubljena’ oziroma ‘božja ljubljenka’ in v tem pomenu ime zelo ustreza Jezusovi materi. Francoski svetopisemski strokovnjak Lagrange opozarja, da je iskanju pomena nekega imena treba paziti ne toliko na znanstveno etimologijo (nauk o izvoru in pomenu besede), kakor na smisel, ki so ga starši in sorodniki pripisovali kakšni besedi, ko so otroku dajali ime,” piše Ognjišče.
“V tem pogledu moramo glede pomena imena Marija razlikovati staro in novejšo dobo. V stari dobi so Hebrejci ime Mirjam spravljali v zvezo s hebrejskim izrazom ‘videti, gledati’ in Mojzesovo sestro, prerokinjo Mirjam, so označevali s tem imenom kot ’tisto, ki stori, da vidimo’, ‘razsvetljevalko’. Božja Mati Marija je dejansko “tista, ki stori, da vidimo”, ‘razsvetljevalka’ naših duš, obenem voditeljica našega življenja in v tem smislu ‘morska zvezda’, kar naj bi ime Mirjam tudi pomenilo. V novejši dobi (ob Jezusovem času) so Judje govorili aramejsko, zato so iskali pomen imena Mirjam v aramejskem jeziku. Ime Mirjam so izgovarjali kot Mariam, kar je bilo lahko spravljati v zvezo z deblom, ki pomeni ‘gospa’ (Francozi Mariji pravijo Notre Dame – Naša Gospa). Tretji pomen pa navajajo razlagalci kumranskih rokopisov: ime Mirjam po tej razlagi pomeni ‘vzvišena’.”
C. R., vir: Ognjišče