foto: Pixabay

Prelom leta je lahko različen – v Cerkvi se denimo upošteva koledarsko leto, ki se začne 1. januarja, pa tudi pastoralno leto (začetek nekje s prvim avgustom) in veroučno leto (z začetkom septembra). V bogoslužju pa je najpomembnejše liturgično leto, ki se konča s soboto po nedelji Kristusa Kralja, ki je hkrati 34. nedelja med letom (oz. navadna nedelja). S predvečerom prve adventne nedelje se tako začne novo cerkveno leto. 

Z novim cerkvenim letom smo pri liturgičnih berilih vstopili v leto A pri nedeljskih in prazničnih berilih. To pomeni, da bo v novem liturgičnem letu nekoliko več poudarka na Matejevem evangeliju, ki je tretji od sinoptičnih evangelijev. Prihodnje leto pa bomo vstopili v leto B. Razporeditev nedeljskih beril se namreč vrne na izhodiščno točko po treh letih, saj cikel traja tri leta. Pri berilih na delavnike (v kolikor ne gre za berila ob godovnih praznikih npr. svetnikov) pa smo vstopili v leto I, ker je prihodnje koledarsko leto sodo število (2022). Do sedaj smo imeli leto II. Pri delavnikih je cikel dvoletni.

Adventni čas bo letos razmeroma dolg, saj Božič pride na soboto. Najdaljši je adventni čas takrat, ko Božič pride na nedeljo in je tako četrti adventni teden povsem “poln”. V tem primeru prva adventna nedelja pride na 27. november (naslednje adventne nedelje sledijo 4., 11. in 18. decembra), kar se bo zgodilo letos. Če pa Božič pride na ponedeljek, četrti adventni teden praktično traja samo en dan, saj je že na četrto adventno nedeljo zvečer že sveti večer. V tem primeru je prva adventna nedelja 3. decembra.

Božični čas sicer v ožjem pomenu besede traja do nedelje Jezusovega krsta (nedelja po prazniku Gospodovega razglašenja oz. treh kraljev), ki je hkrati prva nedelja med letom. Vendar ga z jaslicami in petjem božičnih pesmi nekako lahko podaljšamo do svečnice (2. februarja). Je pa zanimivo, da je božični čas v ožjem pomeni najdaljši, če pride božič na torek. To namreč pomeni, da pride praznik Gospodovega razglašenja na nedeljo, nedelja Kristusovega krsta pa je en teden kasneje (13. januarja). Če pa pride božič na ponedeljek, pride Gospodovo razglašenje na soboto, dan kasneje je že nedelja Jezusovega krsta. To pomeni, da sta tako adventni kot božični čas v tistem letu najkrajša. To se bo predvidoma zgodilo decembra 2028 oz. januarja 2029. V liturgičnem letu, ki se bo začelo v soboto, 26. novembra zvečer (ker je predvečer prve adventne nedelje), bo nedelja Jezusovega krsta 8. januarja 2023.

C. R.