Dne 11. septembra 1946 so oboroženi pripadniki takratnega jugoslovanskega komunističnega režima prijeli na območju Buj v sedanji hrvaški Istri duhovnika Francesca Bonifacia in odvedli neznano kam. Med ljudmi od takrat velja, da so ga vrgli v »fojbo«. Star je bil 34 let.
Francesco Bonifacio je živel in delal v treh sedanjih škofijah: koprski, tržaški in poreško-puljski. Rodil se je v preprosti italijanski družini v Piranu 7. septembra 1912, bil je drugi izmed sedmih otrok. Oče je bil kurjač na istrskem linijskem parniku, mati služkinja. Edini še živi brat Giovanni od leta 1953 živi kot istrski begunec v Trstu, je leta 2008 za Družino zapisal tržaški Slovenec in publicist Ivo Jevnikar.
Bonifacio je leta 1924 stopil v koprsko semenišče, kasneje nadaljeval študij v Gorici. V duhovnika je bil posvečen 27. decembra 1936 pri Sv. Justu v Trstu, saj je bila to takrat stolnica skupne tržaško-koprske škofije. Najprej je bil kaplan v domačem Piranu, nato dve leti v Novigradu, kjer je bil tudi ustanovitelj Katoliške akcije. Od poletja 1939 mu je bila zaupana revna duhovnija Krasica (it.: Villa Gardossi) med Bujami in Grožnjanom, ki je spadala v župnijo Buje in je v razkropljenih zaselkih takrat imela kakih 1.300 prebivalcev.
Kot je zapisal Jevnikar, je Francesco Bonifacio veljal za mirnega, pobožnega in preprostega duhovnika, a bil je zelo globoko veren in kljub bolehnosti izredno delaven. Posvetil se je predvsem ostarelim in nemočnim, vzgoji mladih v Katoliški akciji, osnoval je cerkveni zbor, knjižnico in dramsko skupino. S politiko se ni ukvarjal. Med vojno je skušal reševati ljudi pred nasiljem. Tudi po končani drugi svetovni vojni, ko so oblast prevzeli komunisti, je nadaljeval s svojim služenjem Bogu in ljudem. Trdno je bil prepričan, da mora ljudstvu stati ob strani, ne glede na smrtno nevarnost. Pripravljen je bil tudi za mučeništvo.
Ko se je 11. septembra 1946 vračal od obiska pri sobratu v Grožnjanu, so ga ustavili in odvedli uniformirani oboroženci. Kako in kje je umrl, še danes ni znano.
Leta 1956 je takratni tržaški škof Antonio Santin sprožil zbiranje gradiva za beatifikacijski postopek, ki je bil nato prekinjen. Leta 1995 ga je obnovil njegov naslednik Bellomi. Predsednik cerkvenega sodišča je postal prof. Malnati, ki je med drugim pozneje uspešno izpeljal škofijski del postopka za mučenca p. Placida Corteseja in končuje postopek za dr. Jakoba Ukmarja. Škofijski del procesa se je za Francesca Bonifacia končal 22. marca 1998. Za blaženega je bil razglašen leta 2008. Goduje na današnji dan.
Podobno usodo kot Bonifacio je nato doživel še hrvaški duhovnik iz Istre Miroslav Bulešić. O njem smo pisali TUKAJ.
C. R.
