Za Miroslava Bulešića, istrskega duhovnika, ste morda že kdaj slišali. Goduje danes, skupaj s sv. Jernejem, apostolom.
Rodil se je 13. maja 1920 v bližini istrskega mesta Svetvinčenat v osrednji Istri, na tretjo obletnico prikazovanj v Fatimi, kjer je bilo napovedano, da bo Cerkev preganjana in da bodo zmote, ki bodo prišle iz Rusije, razširjene po vsem svetu. S tem je bil mišljen komunizem, ki je Miroslavu kasneje prinesel venec mučeništva.
Po ljudski šoli v Juršićih se je izobraževal v Kopru in Gorici, kasneje pa študiral na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, za kar si je zelo prizadeval nadškof Alojzij Stepinac. V duhovnika je bil posvečen leta 1943 in najprej dve leti upravljal župnijo Baderna. Že takrat so mu grozili iz treh strani: partizani, Nemci in Italijani, po vojni predvsem komunisti. Vendar se ni hotel umakniti v Italijo, kot so mu svetovali.
Na jernejevo leta 1947 je odšel v Lanišće, da bi spremljal birmovalca, slovenskega duhovnika Jakoba Ukmarja, prav tako svetniškega kandidata. Ukmarja so komunistični napadalci ob tem pretepli, vendar je birmo opravil do konca. 27-letnega Bulešića so ranili z nožem v vrat in je izkrvavel. Pokopali so ga v Lanišću, šele kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v Svetvinčenat. Za blaženega je bil razglašen leta 2003 v Pulju.
Tudi na Slovenskem imamo med duhovniki številne mučence za vero, denimo ustreljenega Lamberta Ehrlicha, Filipa Terčelja, Danijela Halasa, Ivana Tomažiča, Janka Komljanca, Janeza Platišo, Izidorja Završnika, Jožefa Pokorna, Antona Šinkarja, Jožeta Geohelija in druge.
Leto pred umorom duhovnika Bulešića je bil v Istri umorjen tudi duhovnik Frančišek (Francesco) Bonifacio, doma iz Pirana. Enajstega septembra 1946 sta ga ugrabila dva uslužbenca Ozne, ga mučila in končno umorila ter ga vrgla v kraško jamo pri Grožnjanu. Ko je kasneje brat umorjenega duhovnika izvedel za umor, so ga zaprli. Morilci pa so ostali na prostosti.
G. B.
