Starodavni svetniki, kot so bili sv. Rupert, sv. Virgil in sv. Modest, so bili tesno povezani z evangelizacijo naših prednikov. Prav danes goduje sv. Virgil, benediktinski menih in salzburški škof, ki je pomembno vplival na Slovence. Je tudi (so)zavetnik Slovenije, Koroške in tudi Salzburga.
Sv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok. Najprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji, nato pa na Bavarskem, Koroškem, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija, apostola Nemčije, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu, v današnji Avstriji.
Sv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober, da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. Ustanovil je več benediktinskih samostanov, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture, piše portal Pridi.com.
Sv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755 poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja, s poukom in naukom. Upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje.
Arhitektura in umetnost sta se pod sv. Virgilom razcvetela: dokončal je salzburško stolnico in vanjo leta 774 prenesel relikvije sv. Ruperta, prvega škofa tega sedeža. Svetnik je umrl na svojem škofovskem sedežu v Salzburgu 27. novembra 784. Pokopan je v stolnici.
Tudi sv. Modest, irski misijonarski škof v Karantaniji, je zelo pomembno vplival na naše prednike. Sveti Virgil ga je na željo karantanskega kneza Hotimirja skupaj z drugimi krščanskimi duhovniki poslal kot misijonarja v Karantanijo. Na Gosposvetskem polju, nasproti Krnskemu gradu, takrat upravnemu in političnemu središču Karantanije, je dal postaviti cerkev posvečeno Mariji. Ta cerkev je bila verjetno predhodnica današnje cerkve Gospe Svete (Maria Saal). Od tu je Modest deloval po celotni deželi, učil, širil blagovest in posvečeval duhovnike. Kakor navaja latinski Conversio Bagoariorum et Carantanorum (…ecclesiam Sanctae Mariae et aliam Liburnia civitate, seu ad Undrimas et in aliis plurimis locis…) je poleg Gospe Svete zgradil in posvetil tudi dve drugi cerkvi, eno na mestu nekdanjega središča rimske škofije Teurnie in eno blizu današnjega Ingeringa na Štajerskem (ad Undrimas).
Modestovi (domnevni) posmrtni ostanki so pokopani v cerkvi Gospe Svete. Pokristjanjevanje Karantanije je bilo po njegovi smrti začasno ustavljeno zaradi mnogih uporov staroverskih Karantancev, po letu 772 pa se je nadaljevalo z novimi škofi in misijonarji.
V Sloveniji je cerkev Sv. Modesta v Kranju, na Zlatem polju. Svetega Modesta je leta 2011 v mozaiku v cerkvi upodobil slikar p. M.I. Rupnik.
Vir: Pridi.com, Wikipedia
