Celjska stolnica sv. Danijela (foto: Wikipedia)

Obletnica posvetitve cerkve je za vsako župnijo praznik, ki ga imenujemo žegnanje, s´menj, na Primorskem tudi šagra, fjera, itd. Če pa obletnico praznuje stolna cerkev, je to praznik za vso škofijo.

Prav danes obletnico posvetitve praznuje celjska stolna cerkev sv. Danijela, ki je od leta 2006 naprej stolnica, torej škofova cerkev. Ni naključje, da se dan posvetitve stolnice ujema tudi z rojstnim dnem bl. Antona Martina Slomška, ki je bil kratek čas celjski opat (takšen je bil do nedavnega naziv celjskega župnika).

Sv. Maksimilijan Celjski in njegovo mučeništvo nam govorita o prvih sledeh antičnega krščanstva na tleh starodavnega mesta ob Savinji. Krščanstvo je bilo tako živo, da se je kmalu osnovala prva škofija, saj sta poznana celjska škofa Gavdencij in Joannes. O krščanski preteklosti rimske Celeje nam govorijo antična bazilika, ki je bila najdena na območju današnje glavne poštne zgradbe, ter krstilnica, katere temelji so še do danes ohranjeni in vidni.

Prav gotovo je župnija Sv. Danijela nastala že v 12. stol., ko so nastale prve velike župnije takratnega oglejskega patriarhata, saj je prvi znani župnik znan že leta 1129, to je bil Rudbert. Zagotovo je v tem času tukaj že stala cerkev, ki je bila skozi dolga stoletja imenovana farna cerkev.

12. decembra leta 1761 pa je papež Klemen XIII. farno cerkev preimenoval v opatijsko. Od takrat naprej se je do leta 2021 vsakokratni župnik župnije Svetega Danijela v Celju imenoval tudi opat.

Že na začetku 14. stoletja je na tem mestu stala triladijska romanska bazilika, ki so jo v istem stoletju tudi prvič poslikali.

V času Hermana I. cerkev obokajo z gotskimi oboki ter jo poslikajo s furlansko ornamentalno poslikavo, kakor jo vidimo na stropu še danes.

Na prelomu iz 14. v 15. stol. cerkvi prizidajo kapelo Svetih treh kraljev, ki jo kmalu preimenujejo v kapelo Žalostne Matere Božje zaradi znamenitega kipa Celjske Pieta (Celjska Sočutna), ki ga je takrat izdelal neznani tirolski kipar. Gotovo je ta kapela biser gotike, znan daleč naokoli.

Cerkev je bila nato večkrat predelana, še posebej v začetku 17. stol., ko jo skoraj v celoti barokizirajo.

V začetku 18. stol. dobi cerkev južno in severno kapelo. Južna kapela sv. Frančiška še stoji, severno kapelo sv. križa pa je porušilo zadnje bombardiranje 2. svetovne vojne.

Leta 1935 se začne restavracija notranjosti cerkve pod vodstvom dr. Franceta Steleta. Pri tem na obokih ladje in prezbiterija odkrijejo prvotne freske, ki jih vidimo še danes. Restavracijo je prekinila vojna, nadaljevala se je leta 1963 ter končala 1969.

Leta 2000 je bila napravljena rekonstrukcija severne kapele, od tedaj imenovane Slomškova kapela, saj so v oltarnem delu vložene relikvije bl. Antona Martina Slomška. To se je zgodilo ob 200. obletnici Slomškovega rojstva. Tako smo danes v stolni cerkvi priče kulturno-umetniškemu spomeniku, ki so ga ohranili in nam ga predali naši predniki, zato smo nanj lahko ponosni.

V letošnjem letu bo žegnanjski praznik celjske stolnice znova z rednim škofom. Zunanje praznovanje bo jutri (27. novembra) ob 18h, ko bo mašo daroval celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Slednji bo pripravil tudi svoj prvi adventni nagovor, ki ga bo imel sicer vsako soboto zvečer v adventnem času.

C. R. 

Vir: župnija Celje – sv. Danijel