Danes goduje sv. Jernej, eden od dvanajsterih apostolov. Hrvatje bi rekli, da goduje sv. Bartol. V Svetem pismu ime Jernej ni omenjeno, našli pa bomo dve drugi imeni za enega od dvanajsterih, ki naj bi po legendi svoje življenje daroval za Kristusa v Armeniji – to sta Bartolomej in Natanael. Slednjega omenja Janezov evangelij in tudi opisuje, kako ga je Jezus poklical med svoje učence. In to na način, ki je poklicanega začudil.

Ko je kasneje Jezus izbiral dvanajst apostolov med svojimi učenci, je bil Natanael Bartolomej izbran med apostole. Med učence pa ga je Jezus poklical skupaj s Filipom. Ob prvem srečanju mu je Jezus takoj razodel svoj dar, da ve za skrivnosti, ko mu je izjavil, da ga je videl pod smokvinim drevesom, preden ga je Filip poklical in mu ga predstavil. Prav to je mladega učenca pretreslo do dna in je takoj priznal Jezusa kot Božjega sina in Izraelovega kralja. Znano je, da je sprva dvomil, ko mu je Filip pripovedoval o njem, češ našli smo mesija. Nihče ni mogel takrat pričakovati, da bi iz revnega Nazareta lahko prišlo kaj dobrega, saj ta vas (danes mesto) ni bila ravno na dobrem glasu. Pa tudi nihče ni vedel, da je bil Jezus v resnici rojen v Betlehemu, kar je bila izpolnitev starozaveznih prerokb. Filip je lahko storil le to, da je povabil Natanaela, naj se sam prepriča, da ne laže.

Nato sledi skrivnostno srečanje, ko Natanael za Jezusa postane “pravi Izraelec, v katerem ni zvijače”. Morda je to fraza, ki je za Natanaela veljala že prej v domačem okolju, pa je Jezus po človeški plati ni mogel poznati. Kakorkoli že, po takšnem nezaupanju do Nazareta je sledilo začudenje in vprašanje, od kod ga pozna. Jezus mu je odgovoril: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« V Natanaelu je bil tako premagan zadnji dvom, ko ga je Jezus prepričal s svojo vsevednostjo: »Učenik, ti si Sin božji, ti si kralj Izraelov.« S tem je bila podrta zadnja ovira, Natanael se je pridružil tovarišiji. Njegova močna vera je bila odločilna, da ga je Jezus poklical med apostole, čeprav ga ostali evangelisti ne omenjajo s tem imenom. Ob Filipu omenjajo Bartolomeja (Tolomajev oz. Talmajev sin), verjetno tudi zato, ker ga je Filip predstavil Jezusu. Zato lahko upravičeno domnevamo, da gre za isto osebo. Po vstajenju srečamo Natanaela z drugimi apostoli, ki so lovili ribe v Genezareškem jezeru in se jim je Jezus prikazal.

Po izročilu je sv. Jernej oznanjal evangelij v Indiji, Mezopotamiji, Partiji, Likaoniji, Veliki Armeniji, morda tudi v Egiptu. Na začetku so ga nekaj časa spremljali Andrej, Matej ali Filip. Domnevajo, da je umrl mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa, nato ga pa obglavili ali križali, poroča spletna stran župnije Polzela. V šestem stoletju so svetnikove kosti prenesli iz Albanopolisa na otok Lipari, v 9. stoletju so jih prenesli v Benevent, od koder jih je leta 983 cesar Oton III. dal prenesti v sv. Jerneju posvečeno cerkev ob Tiberi v Rimu. Svetnikovo lobanjo hranijo od leta 1238 kot dragoceno relikvijo v stolnici v Frankfurtu. Nekaj svetih moči apostola Jerneja so že v dobi Karla Velikega imeli v Aachnu, kamor so od 14. stoletja tudi Slovenci radi romali; meščani iz Ljubljane in Kranja so imeli v Aachnu poseben oltar sv. Cirila in Metoda in stalnega slovenskega duhovnika.

Ime sv. Jerneja se omenja v rimski evharistični molitvi pri maši. Njegov god se 24. avgusta praznuje že od 9. stoletja dalje; od tedaj pa do leta 1955 je imel celo svojo vigilijo. Slovenci sv. Jerneja radi častijo, posvečenih mu je 12 farnih in 17 podružničnih cerkva. Jernejevo je ponekod velik kmečki praznik. Na Koroškem je jernejevo najimenitnejši dan za nabiranje zdravilnih zelišč, saj imajo ta dan posebno moč. Jernejevo je bil nekoč dan, ko so se plačevale obresti in računi, dan hvale za pospravljeno žetev. Jernej je tudi pomemben mejnik v jesenskem vremenu: Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen nareja. Ali: kakor sv. Jernej vremeni, se vsa jesen drži. Po Slovenskih Goricah postavljajo klopotce, še poroča prej omenjena spletna stran. Upodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado, v desnici drži nož, s kakršnim so ga drli, v levici pa knjigo, ker staro izročilo pravi, da je v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov.  Za svojega zavetnika ga časte knjigovezi, usnjarji, rokavičarji, strojarji, krojači, čevljarji, kmetje, viničarji in pastirji. Kličejo ga na pomoč pri živčnih boleznih in trganju.

Za zanimivost še to, kako se je uveljavila sedanja slovenska oblika imena oz. kako je iz Bartolomeja nastal Jernej. Prvotni latinski naziv Sanctus Bartolomaeus  je prišel v ljudsko slovensko obliko z imenom šem-bertelemej, okrajšano šem-ernej v Jernej. Po njem je dobil ime tudi znan kraj na Dolenjskem – Šentjernej, kjer se nahaja tudi cerkev, posvečena današnjemu godovnjaku.

C. R.