Znano je, da so bili med dvanajsterico apostolov tudi številni soimenjaki. Dva Simona, dva Juda in dva Jakoba. Prvi, starejši Jakob, je bil brat apostola in evangelista Janeza, goduje pa 25. julija. Mlajši od obeh Jakobov pa je bil Jezusov sorodnik, ki goduje skupaj s Filipom.
Apostola Filip in Jakob sta na vseh koledarjih ‘pod isto streho’. Do leta 1955 sta godovala 1. maja, tedaj pa sta se morala umakniti sv. Jožefu Delavcu. Najprej sta se preselila na 11. maj, po novem koledarju, veljavnem od leta 1970, je njun god 3. maja. Pravzaprav je čudno, da godujeta skupaj, saj razen apostolskega poklica nimata veliko skupnega. Celo na seznamih apostolov, ki jih navajajo prvi trije evangelisti, sta precej narazen: Filip je peti, Jakob pa deveti.
Filip je bil doma iz Betsajde ob Genezareškem jezeru kot Peter in Andrej. Jezus ga je prvič videl med učenci Janeza Krstnika. Ob drugem srečanju mu je rekel: »Hodi za menoj!« Filip je ne le šel za njim, temveč je k Jezusu privedel še Natanaela (Jerneja). V Janezovem evangeliju Filip nastopi še trikrat. Ob prvem čudežnem nasičenju pet tisoč mož Jezus skuša Filipa z vprašanjem: »Kje naj kupimo kruha, da bi jim dali jesti?« Filip odgovori po svoji zdravi pameti: »Za dvesto denarjev kruha ne bi bilo zadosti zanje, da bi vsak dobil le majhen kos.« Drugič je Filip prišel skupaj z Andrejem k Jezusu in mu sporočil, da bi ga radi videli tujci, ki so prišli za velikonočni praznik v Jeruzalem. Tretjič pa se je Filip oglasil pri zadnji večerji. Ko je Jezus učencem dejal: »Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta«, mu je Filip vpadel v besedo: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je odgovoril: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal?«
Izročilo ve povedati, da je Filip po Jezusovem vnebohodu in po prihodu Svetega Duha oznanjal evangelij najprej v Skitiji (današnji južni Rusiji), nato pa v Frigiji (zahodnem delu Male Azije). Tam je v mestu Hierapolis umrl mučeniške smrti: bil je križan in kamnan. Najpogosteje ga upodabljajo s križem ali s palico v obliki križa. Filipu pripisujejo apokrifni spis ‘Filipova dela’, apostolske zgodbe, ki so nastale najverjetneje v 3. in 4. stol. Kot svojega zavetnika ga (skupaj z Jakobom mlajšim) častijo klobučarji in suknarji.
Znano pa je, da je bil tudi med sedmimi diakoni eden, ki se je imenoval Filip, Apostolska dela ga celo večkrat omenjajo. Vendar ju ne smemo enačiti, saj je bila diakonska služba ločena od apostolske.
Jakob mlajši (v apostolsko službo je bil poklican kasneje kot prvi – starejši Jakob) je bil doma iz Nazareta, bil je Jezusov sorodnik in sin Marije, ene od žena, ki so spremljale Jezusa in nato stale pod križem. Svetopisemska sporočila Jakoba navajajo kot Alfejevega sina, čeprav isto oznako najdemo tudi pri Mateju (Leviju), apostolu, nekdanjemu cestninarju in evangelistu. Glede na to, da njegovo mater imenujejo Marija Klopajeva (ali Kleopova), drugje pa “mati Jakobova in Jožefova”, lahko sklepamo, da je imel še enega brata, ki ni bil član dvanajsterih. Jezus naj bi imel med dvanajsterimi tri bratrance: poleg Jakoba še Simona Gorečnika in Juda Tadeja.
O Jezusovem mesijanskem poslanstvu se je Jakob prepričal, ko se mu je vstali Kristus po pričevanju apostola Pavla osebno prikazal. Apostol Pavel prišteva Jakoba med ‘stebre Cerkve’. Zaradi svoje zvestobe Mojzesovi postavi in zaradi svojega spokornega življenja je Jakob dobil vzdevek Pravični. Postal je prvi škof jeruzalemske krščanske skupnosti in odigral je pomembno posredovalno vlogo na prvem apostolskem koncilu leta 50 v Jeruzalemu. Proti ozkosrčnim kristjanom iz judovstva, ki so od spreobrnjencev iz poganstva zahtevali, da morajo sprejeti tudi Mojzesovo postavo, je Jakob zastopal stališče apostola Pavla: poganov, ki hočejo sprejeti vero v Kristusa, ne obvezuje ne obreza ne judovska postava.
Apostol Jakob je umrl kot mučenec okoli velike noči leta 62. Nekateri viri poročajo, da so ga kamnali, drugi pa pravijo, da so ga vrgli s tempeljskega obzidja in da ga je neki suknar potem pobil s kolom. Zato ga upodabljajo s suknarskim kolom (ali kijem) in s knjigo, ki je znamenje apostolov.
Apostoloma Filipu in Jakobu je na Slovenskem posvečenih devet cerkva. Kot svoja krstna zavetnika ju častijo številni Slovenci, ki nosijo ime Filip, Lipe, Lipče, Zdenko, Zdeno ter Jakob, Jaka, Rado.
Po obeh apostolih je ime dobilo tudi znano dalmatinsko letovišče Sv. Filip i Jakov. V osemdesetih letih pa so po njiju poimenovali celo risanko…
C. R.
Vir: Ognjišče
