Le redki kristjani vedo, kaj dejansko pomeni naziv Kristus. Gre za grški (in latiniziran) prevod hebrejske besede »mesija«, ki pomeni »maziljenec«.
Kot je znano, se je maziljenje s posebej izbranim oljem že v starojudovskih časih uporabljalo za umestitev kralja. Prerok Samuel je tako izlil olje na glavo mlademu Davidu, ki ga je Bog določil za kralja namesto Savla. Maziljenje torej simbolizira posebno izbranost s strani Boga. Judje so po preroških knjigah in izročilu pričakovali Maziljenca, torej človeka, ki ga je Bog poslal, da bi rešil Izrael. Hrepenenje po njem je bilo posebej močno v času, ko je bilo ljudstvo v stiski. A predstave o njem so bile pogosto popačene, čisto človeške. Če si je v Jezusovem času tedanja tempeljska bratovščina predstavljala, da bo Mesija izšel iz vrst farizejev ter da bo izbranec najposlušnejši sin sinedrija, torej velikega zbora, je na drugi strani med uporniki, ki so se bojevali proti okupatorskim Rimljanom, tlela ideja o Mesiji, ki bo prevzel vodstvo upora ter osvobodil Izrael rimske sužnosti. Seveda pa nihče ni gojil pričakovanja, da bo Mesija tudi Božji Sin, učlovečeni Bog ter Odrešenik sveta. Mesijo so si predstavljali kot človeka iz mesa in krvi. Čeprav se je že v tistem času pojavljalo veliko samooklicanih odrešenikov, je verska elita tedanjega časa zelo ostro zavrnila možnost, da bi bil Jezus iz Nazareta obljubljeni Mesija. Že dejstvo, da so ga poznali kot Nazarečana, jih je navdajalo s pohujšanjem, kajti Galilejci, ki jih je od Judeje ločevala napol poganska Samarija, so imeli na sebi stigmo nekakšnih sanjačev.
Za Božje učlovečenje pa je bilo seveda potrebno človeško telo. Bog sam si je za to, da je rešil svet, izbral zemeljsko mater. Učlovečil se je v preprostem nazareškem dekletu. Marijo je Oče že vnaprej izbral za Mater svojemu Sinu, spočetje Jezusa se zgodi na nadnaraven način, kar je znamenje Božjega delovanja. Jezusov prihod na svet se je zgodil v skladu z napovedmi prerokov v Betlehemu v Judeji, njegovo rojstvo so betlehemskim pastirjem oznanili angeli. Vsa znamenja so govorila o tem, da je na svet prišel obljubljeni Mesija, ki ga je ljudstvo tako željno pričakovalo, a nato ni spoznalo časa Božjega obiskanja. Bog Oče mu je že vnaprej določil tudi ime Jezus, Ješua, ki pomeni »Gospod rešuje«. To ime je bilo oznanjeno tako Mariji v Gabrijelovem obiskanju kot tudi Jožefu v sanjah. Že ime samo za Gospodovega maziljenca oz. izvoljenca je nakazovalo veliko poslanstvo, ki se ni končalo na križu na veliki petek. Božji načrti so močnejši od vsega zla, tudi od smrti.
Marija je sprejela ta Božji načrt odrešenja, s tem je postala tudi sodelavka v odrešenjskem načrtu. Nase je sprejela vsa tveganja zato, ker je Kristusova Mati. Nosila ga je pod srcem, ga rodila in z njim pod križem trpela. Že na svatbi v Kani v Galileji Jezus stori prvi čudež prav na njeno priprošnjo. S tem je dobila poslanstvo, da v svetu, ki ga še vedno pretresa breme vladarja tega sveta, oznani veselo novico v času in prostoru, kar dokazujejo številna njena prikazovanja, v modernem času od prikazanja sv. Katarini Laboure v Parizu leta 1830 dalje, še posebej pa v Lurdu, Fatimi in v Medžugorju. Marija ne prihaja predstavljati novega evangelija. Evangelij je že oznanjen enkrat za vselej, primanjkuje le naša volja, da bi evangelij sprejeli in po njem živeli. Zato sprejmimo klic Marije, Kristusove Matere, in postavimo Boga na prvo mesto v svojem življenju. Marija, Mati Kristusova, prosi za nas!
Vprašanje za razmislek: Ali lahko tudi sam sodelujem v odrešenjskem načrtu? K čemu me Bog kliče?
