Teden dni po prazniku Marijinega vnebovzetja se spominjamo Marije kot Kraljice. V lavretanskih litanijah je kar nekaj vzklikov, ki Marijo nazivajo kot kraljico. Zadnji vzklik je Kraljica miru. Leta 1954 je ta praznik uvedel papež Pij XII.
Tudi v častitljivih skrivnostih rožnega venca zasledimo, da je Jezus svojo Mater “v nebesih kronal”. Sprva so ta praznik praznovali 31. maja, danes je to praznik Marijinega obiskanja.
Po drugem vatikanskem koncilu se praznuje teden dni po Marijinem vnebovzetju, ki predstavlja četrto častitljivo skrivnost. Marijino kraljevanje se je namreč v polnosti začelo šele po prihodu v nebesa. Tedaj je v polnosti postala kraljica nebes in zemlje. Ker je v nebesa vzeta, je deležna tudi kraljevanja svojega Sina, piše portal pridi.com.
Izročilo Cerkve je Mariji že vseskozi dajalo naslov »Kraljica«. Imenovalo jo je tudi: Gospodarica, Vladarica, Cesarica … Skrivnosti Marijinega kronanja se spominjamo tudi pri rožnem vencu, ko molimo desetko: ki je tebe Devica v nebesih kronal. Marija je sicer Kraljica, vendar bolj Kraljica (oz. Mati) usmiljenja, kar ponavljamo v molitvi Zdrava Marija, milosti polna. V srednjem veku so nastale tri priljubljene antifone, ki Mariji dajejo naslov Kraljica: Pozdravljena, Kraljica; Raduj se, Kraljica nebeška; Zdrava, o nebes Kraljica.
Teološko gledano Marijino kraljevsko dostojanstvo izhaja iz njenega božjega materinstva. Oče je skrb za ta svet zaupal svojemu Sinu, Jezusu Kristusu, ki mu zato pravimo Kristus Kralj vesoljstva. Potemtakem smemo Marijo imenovati Kraljica.
Vir: pridi.com
C. R.
