Znano je, da je bil rimski cesar Mark Avrelij filozof in moder človek, a v času njegovega vladanja je bil umorjen eden prvih krščanskih filozofov. To je bil sv. Justin, ki goduje danes.
Justin je bil doma iz Samarije, torej pokrajine med Galilejo in Judejo, kjer je Jezus že v času svojega javnega delovanja prinesel svoje oznanilo preko žene z vrčem, torej Samarijanke, kar opisuje evangelist Janez v četrtem poglavju. Rodil naj bi se v mestu Flavia Neapolis, ki ga je dal postaviti rimski cesar Vespazijan na kraju porušenega Sihema, torej zelo blizu kraja vodnjaka, kjer se je Jezus srečal s samarijsko ženo. Čas njegovega rojstva naj bi bil v začetku drugega stoletja. Njegovi starši so bili premožni naseljenci latinskega rodu, zato je tudi njegovo ime rimskega izvora. V mladosti je spoznaval razne filozofske šole, vendar ni bil zadovoljen. Nekega dne se je Justin sprehajal po morskem obrežju in tam srečal nekega starega moža. Seznanila sta se in mož je Justinu dokazal, da so resnico učili stari preroki in Jezus Kristus, ne pa poganski filozofi. Ko mu je to dopovedal, ga je pozdravil in izginil.
Mladega filozofa je srečanje nagovorilo in mu ni dalo miru. Kmalu zatem je sprejel vero v Jezusa. Od tistega trenutka dalje je svoje življenje posvetil temu, da je z govorjeno in pisano besedo branil življenje kristjanov in njihov nauk. Oblekel se je v bel plašč kakor nekdanji grški filozofi, začel je potovati okoli in povsod je oznanjal krščansko vero. Kot kristjan ni smešil Platonovega mišljenja, temveč ga je uvedel v Cerkev. Grška filozofija mu je postala orodje za oznanjevanje evangelija in sicer na temelju njegovega lastnega miselnega in duhovnega razvoja in dozorevanja. S tem je postal prvi znanilec soočanja med krščanskim izročilom ter grškim miselnim sistemom.
Že pred letom 150 se je Justin naselil v Rimu, tam je namreč ustanovil šolo krščanske filozofije. Njegovo poučevanje je pripomoglo krščanski miselnosti do javnega ugleda. Očitno je s tem stopil na žulj nasprotnikom, zlasti pogansko usmerjenih rimskih oblastnikov. Med letoma 150 in 155 je napisal obširno obrambo krščanstva z naslovom Apologija, ki jo je izročil cesarju Antonimi Piju. V svoji apologiji je zavrnil obdolžitve, ki so se o kristjanih širile med pogani, pojasnil osnovne resnice krščanskega nauka in opisal življenje kristjanov. Ob tem je zapisal poročilo o krščanskem bogoslužju ter pojasnilo evharistije. Nato je napisal še krajšo Apologijo ter Dialog z Judom Trifonom, najstarejši ohranjeni spis, ki brani krščanstvo pred judovskimi ugovori.
Po vsej verjetnosti je Justin pretrpel mučeniško smrt leta 165, skupaj s še šestimi drugimi kristjani. Na smrt ga je obsodil rimski prefekt Rustik. Tako je sv. Justin postal zavetnik filozofov. Zanimivo je, da je bil tudi laiški oznanjevalec, saj se ni dal posvetiti v duhovnika. Po nespameti križa je prišel do spoznanja Kristusa in krščanstvo dosledno zagovarjal in branil.
C. R.
