foto: Pixabay

Obisk modrih z vzhoda, po našem ljudskem izročilu treh kraljev, sicer pa pripadnikov visokega sloja iz Perzije, je dogodek, ki je na ravni vesoljne Cerkve povzdignjen celo v praznik Gospodovega razglašenja.

Ob Jezusovem rojstvu so zagledali zvezdo, v kateri so prepoznali vodnico, ki jih bo pripeljala do novorojenega judovskega kralja. Odpravili so se na dolgo pot in nevarno v Betlehem v Judeji. To je bilo prvo romanje poganskih velikašev k novorojenemu Odrešeniku. V srcu so že slutili, da to ni neki zemeljski kralj, ampak Odrešenik. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta, kar je Jezus kasneje tudi sam povedal Ponciju Pilatu. Ni natančno znano, koliko časa je trajalo potovanje bogatih mož iz dežele na Jutrovem, a Sveta Družina je bila tudi tedaj še vedno v Betlehemu, verjetno že v nekoliko boljšem bivališču od tiste revne kolibe, v kateri je bil rojen Jezus, a še vedno je živela v veliki skromnosti.

Na zunaj ni bilo prav nič kraljevskega v tej družini – bili so povsem odvisni od usmiljenja dobrih ljudi, najprej od betlehemskih pastirjev, ki so z ubogo družinico delili še tisti skromen košček kruha. In vse te dogodke je Marija shranjevala v svojem srcu in so kasneje dobili svoje mesto v evangelijskem poročilu, ki ga je o obisku modrih sicer zapisal eden od dvanajsterih apostolov, nekdanji pobiralec davkov Levi, nam bolj znan kot apostol Matej. Tudi to, da so se modri, očitno sprva tudi nekoliko naivni, najprej ustavili v Jeruzalemu v Herodovi palači, kjer je vprašanje o novorojenem judovskem kralju sprožilo pravi preplah, zlasti pri ostarelem in z zlobo obsedenem kralju, ki naj bi bil po rodu iz južne soseščine svete dežele, namreč iz Idumeje, domovine Ezavovih potomcev. In šele ko so zapustili Jeruzalem in se odpravili v Betlehem, so spet zagledali zvezdo vodnico.

Evangelijsko poročilo navaja, da so modri v Betlehemu vstopili v hišo, kjer so zagledali Marijo z detetom. Morda je bil Jožef kje v bližini, a zagotovo odlomek iz evangelija pokaže približno takšno upodobitev, kot jo denimo vidimo ob slikarskih in kiparskih upodobitvah Karmelske Matere Božje ali Marije Kraljice. Padli so pred Jezusa in ga počastili. Jezusa kot Boga, a z njim tudi njegovo mater, ki je tem bogatim poganom z veseljem dopustila, da so Jezusa počastili kot pravega Boga, čeprav se je verjetno čudila, od kod oni to vedo. Tudi četrta skrivnost serafinskega rožnega venca, ki ga molijo predvsem člani Frančiškovega svetnega reda, govori prav o tem, kako je Marija z veseljem dopustila, da so ga modri počastili in mu darovali zlata, kadila in mire. Počastili so ga kot kralja, kot Boga in kot – umrljivega človeka. Marija se je morala ob tem prizoru, ki je spet potrdil posebno poslanstvo deteta, ki ga je imela v naročju, spomniti na Salomonov psalm: »Kralji iz Taršíša in z otokov naj izročajo darove, kralji iz Sabe in Sebe naj prinašajo davek. Vsi kralji naj se mu klanjajo, vsi narodi naj mu služijo.« (Ps 72,10-11). In je verovala, kajti sedaj so Jezusa kot Gospoda v podobi malega otroka počastili vsi sloji, revni in bogati, Judje in pogani.

V premislek:

Trije kralji so bili prvi predstavniki poganskih narodov, ki so počastili Jezusa kot kralja, kot človeka in kot Boga. Kaj Jezus pomeni meni?

Molitev:

Gospod, naj me Tvoja navzočnost preobrazi, tako kot je preobrazila svete tri kralje, ki so se po drugi poti vrnili v svojo domovino. Daj mi pravega duha češčenja, saj si ti moj edini Bog in Gospod. Slava ti!

G. B.