Sedaj že pokojni hrvaški profesor teologije dr. Tomislav Ivančić, sicer utemeljitelj hagioterapije, je podrobneje razložil, kako odpustiti. Odpuščanje prinaša svobodo predvsem tistemu, ki odpusti, je poudaril.
Kot pravi, se moramo najprej odločiti, da odpustimo. To zahteva tudi sočutje. V nadaljevanju objavljamo povzetek njegovega besedila:
Prvo in osnovno pravilo je, da se moramo spremeniti v primerjavi z osebo, za katero molimo. Spremeniti sebe pomeni očistiti sebe vsega negativnega, kar vidimo na drugi osebi.
Odpuščanje je veliko lažje, ko se zavedamo svojih lastnih slabosti, da tudi nam Bog odpušča. Spomniti se moramo dejstva, da je druga oseba v svojem bistvu dobra, ker jo je ustvaril Bog in je tako Božji otrok. Ta oseba reagira negativno, ker je zaradi negativnih izkušenj sama ranjena.
Ljudje nam lahko dajo le tisto, kar so izkusili na sebi. Nekdo, ki je odraščalv družini, polni ljubezni, bo to ljubezen delil naprej. A nekdo, ki je bil zaničevan, zlorabljen in zavržen, bo v skladu s tem tudi ravnal, ker je tako naučen.
Ne moremo odpustiti drugim sami, za to je potrebna Božja milost. Bog čaka na našo odločitev, da odpustim in da rečemo: »Bog, želim odpustiti.« Želimo si svobode v odnosu do te osebe. Ne želim se navezati na negativno v tej osebi. Za seboj puščam preteklost in želim, da me Bog ozdravi. Ko odpustimo, prepuščamo Bogu, da to osebo ozdravi in ni več vezana na zlo. Z našim odpuščanjem se Božja milost pretaka v nas in zdravi tako nas kot to osebo.
Kako moliti za osebo, ki ji želimo odpustiti?
Najprej v duhu pristopim k tej osebi skupaj z Jezusom in jo prosim, da mi odpusti, ker sem negativno naravnan do nje. Drugič, odpustim tej osebi in se odpovem vsemu, kar imam proti njej.
V duhu lahko rečem, da ji odpustim vse te grobe besede med nama, vso ostrino in nestrpnost.
Jezus v molitvi očenaš zahteva, da najprej mi sami odpustimo; če ne odpustimo, ne moremo iskreno moliti in Bog nam ne more odpustiti. »Če prineseš svoj dar pred oltar in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej zadovolji z bratom, nato pa pridi in prinesi dar.« (Mt 5, 23-24) Naše srce mora biti torej svobodno in čisto za Boga, takrat lahko deluje v nas. Če temu ni tako, to ovira Božje delovanje.
Naslednji korak je odločitev, da nikoli več ne bomo imeli negativnega odnosa do te osebe, kaj šele, da bi o njej govorili grdo. Zahvalimo se Bogu, ker to osebo blagoslavlja, jo ozdravlja in osvobaja. Prosimo Boga, da jo napolni s Svetim Duhom, slednji ji bo dal moč, da ji tega zla ne bo treba početi. Za to osebo lahko darujemo tudi sveto mašo.
Ko svoj obisk maše namenimo za nekoga, je pomembno, da najprej sami priznamo svojo krivdo in se zanjo kesamo, potem pa prosimo Gospoda, da odpusti tej osebi. Drugi korak je, da postavimo to pregreho na oltar, ko duhovnik prinese darove, in ga predamo Jezusu, naj On z njo razpolaga. Jezus je močnejši od vsakega greha in zla. Obhajilo prejmemo z namenom, da bi bila ta oseba osvobojena pregrehe in slabosti. Po svetem obhajilu in po koncu maše se zahvalimo za dar osvoboditve.
Verjamem v dobro tega človeka. Če je Bog ustvaril to osebo, potem je gotovo, da je dobra na svoj način. Nočem gledati negativnega v tem človeku. Bog je močnejši od vsakega greha in slabosti v tej osebi.
Torej, naj še enkrat ponovimo te korake:
1. Odpusti mi – ker te ne razumem, zakaj negativno mislim o tebi, da te prizadenem, da te opravljam, ker te ne spoštujem.
2. Odpuščam ti – oprostim ti vse tvoje zamere, vse krivice, ki si mi jih povzročil, vse nesramne besede, trmo, nestrpnost. Ne obsojam te več. V meni ni več obsodbe. Nikoli več ne bom grdo razmišljal govoril o tebi.
3. Globina te osebe me ljubi. Moje globine obožujejo tega človeka.
4. Ljubite to osebo – ne dejanja človeka, temveč človeka samega. Ustvarite sočutje do te osebe, ljubite dušo tega človeka.
5. Recite: Hvala Bogu za to osebo.
6. Molite Božji blagoslov, da se spusti na to osebo.
Vir: Bitno.net
C. R.
