Sv. Leopold Mandić je sicer pokopan v Padovi, leta 2016 so njegove relikvije izpostavili v Zagrebu. (foto: Roberta F / Wikipedia)

Sv. Leopold Mandić je znan kot kapucin, ki je v glavnem spovedoval in s tem širil Božjo ljubezen in usmiljenje. Kot južni Dalmatinec si je zelo prizadeval za edinost med kristjani, zlasti med katoliškimi in pravoslavnimi. Večino svojega življenja je preživel v Padovi. 

  • “Plavajmo proti toku. Za seboj vlečemo pokvarjeno naravo. Nujno je, da čutimo njeno težo. Proč z malodušnostjo! Bog pozna našo dobro voljo. Vse nam bo povrnil. Kaj so naši napori v primeri z večno nagrado? Plamenica vere in ljubezni do Marije razsvetljuje našo temo in dela naše upanje vedro.”
  • “Ko verujemo v Jezusa, dajemo Bogu najvišje priznanje. Najbolj se satan boji naše ljubezni do Boga. To ni kakršna koli ljubezen, pač pa resnično prijateljstvo, ki dvoje src tako tesno združi med seboj, da postaneta drug drugemu cilj in se tako spremenita v eno samo srce. Pred tako ljubeznijo beži satan.”
  • “Bog nam je obljubil, da nam bo dal vse, če ga bomo prosili. Čeprav nam daje vse zastonj, si vendar moramo vse zaslužiti z molitvijo. To je velika skrivnost, ki je ne moremo razumeti. Nič zato, za zdaj je dovolj, da molimo, da mnogo in radi molimo.”
  • “Pred Bogom je vse red: celo po neredu uresničuje svoje načrte za naše dobro. Kjer je narava brez moči, prihiti naši slabosti na pomoč Božje usmiljenje.”
  • “Čim bolj napredujemo v Bogu, tem večje skrivnosti odkrivamo: ko pa smo združeni z Bogom do vrha, tedaj ne ostane našim očem nobena stvar prikrita. To je prednost svetih duš. Za nas, uboge grešnike, je dovolj, če se nas Bog usmili.”

Vir: zloženka bratov kapucinov

C. R.