foto: Wikipedia

Prva sobota v mesecu je še posebej posvečena Mariji. Danes smo tako še posebej vabljeni k svetim zakramentom z namenom zadoščevanja. V nadaljevanju objavljamo besedilo s portala sticna.com.

Prisluhnimo pričevanju neke matere: »Izhajam iz zelo verne družine. Bilo nas je pet otrok. Vsak večer smo skupaj s starši in babico molili rožni venec. Vsi otroci smo tudi opravljali oz. praznovali devet prvih petkov in pet prvih sobot.

Spomnim se, kako je bilo to nekaj lepega, nekaj resnično svetega. Sedaj vem, da takrat otroci nismo povsem razumeli pravega pomena tega praznovanja. Vedno sem v cerkvi sedela v prvi klopi pred stranskim Marijinim oltarjem, ki je bil zmeraj zelo lepo okrašen. Marija je bila vsa v cvetju.

V mislih sem se z Božjo Materjo pogovarjala, se ji izročala, jo prosila, naj me vedno spremlja v življenju in me varuje. Seveda sem bila takrat otrok, ampak pogovor je bil iskren – otroški. Mnogo let kasneje sem se zavedala, kako me je Marija vzela resno, kako me je res spremljala vsa leta, čeprav jaz tega takrat nisem opazila.

Marija me ni zapustila. Ko sem obiskovala srednjo šolo in potem, ko sem si sama ustvarila družino in rodila dva otroka, sem to nekako opustila z izgovorom, da nimam časa. Kar precej let nisem praznovala prvih petkov in prvih sobot.

Redno pa sem z otrokoma obiskovala nedeljsko mašo. Mož ni bil veren in nas je tudi zapustil. Vsak dan sem molila in Jezusa prosila za moč, da vzdržim. Vedno pa, ko sem zadnjo nedeljo v mesecu pri sv. maši pri oznanilih slišala povabilo za praznovanje prvega petka in prve sobote, sem v srcu začutila, da me Najsvetejši Srci Jezusa in Marije vabita in čakata, da me zopet objameta.

Tako sem ponovno začela s praznovanjem Jezusovega in Marijinega Srca. V domači župniji sem obiskovala molitveno skupino, kjer smo se kmalu začeli pripravljati na posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Opravljali smo tudi devetdnevnico. Na slovesni dan posvetitve sem kasneje doma pred podobo Jezusovega in Marijinega Srca, ki smo jo prejeli, še enkrat zmolila posvetilno molitev za svoja otroka in ju izročila Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

In to obnavljam vsak prvi petek. Otroka sta sedaj odrasla in čeprav ne živita tako, kot je Božja volja, jaz trdno verujem in zaupam, da bo v njunih srcih zmagalo Jezusovo in Marijino Srce.« Takšno je pričevanje in zaupanje te matere.

Dne 10. decembra 1925 je sveta Devica v Pontevedri v Španiji spregovorila Luciji:

  • »Vsem, ki se bodo na prvo soboto pet zaporednih mesecev spovedali in prejeli sveto obhajilo,
  • molili en del rožnega venca in mi
  • petnajst minut delali družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca
  • z namenom, da bi mi zadoščevali, bom pomagala ob smrtni uri z vsemi milostmi, ki so potrebne za njihovo zveličanje.«

Marija obljublja, da nam bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, če pet zaporednih prvih sobot izpolnimo pet pogojev:

  • 1. opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu; spovemo se lahko že prej, npr. prejšnjo nedeljo, a ob prejemu svetega obhajila na prvo soboto moramo biti v posvečujoči milosti;
  • 2. prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju prvih sobot;
  • 3. zmolimo en del rožnega venca;
  • 4. petnajst minut delamo družbo Marijinemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca;
  • 5. vse štiri omenjene pogoje opravimo z namenom zadoščevanja Marijinemu Srcu, saj grehi ne žalijo samo njenega Sina, ampak prizadenejo tudi Devico Marijo; tako pomagamo reševati današnje človeštvo za večnost.
  • Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
  • Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!

C. R.