Vesoljna Cerkev je na današnji dan postavila god sv. Eferma Sirskega, cerkvenega učitelja, ki je živel v 4. stoletju v današnji Turčiji.
Njegovi starši so bili kristjani in so ga vzgojili v krščanski veri, krščen pa je bil šele, ko mu je bilo osemnajst let. Bogoslovje je študiral v zavodu, ki ga je ustanovil škof Jakob v Nisibisu v Siriji (danes Nusaibin v Turčiji), vendar ni bil posvečen v duhovnika, temveč samo v diakona. Umaknil se je v mesto Edeso (Urfa v Turčiji), kjer je pomagal ustanoviti teološko šolo. Najprej je v njeni okolici živel kot puščavnik v skalni votlini, kmalu pa je začel poučevati na šoli v mestu in tam napisal večino svojih asketskih dela.
Za pisateljsko delo je bil izredno nadarjen. Poglabljal se je v Sveto pismo in z njim pobijal krive nauke svojega časa. Znal je bistro pokazati nesmiselnost verovanja v zvezde in druga praznoverja. Vendar mu ni bilo do tega, da bi se izgubljal v polemiki, marveč je nasproti krivim naukom postavljal podobo prave vere s pravilno razlago Svetega pisma. Veliko svojih razlag je podal v pesniški obliki, zato ga Sirci imenujejo ‘harfa Svetega Duha’.
V svojih spisih zavrača krive nauke svojega časa. Bil je velik častilec Device Marije, zato ne preseneča, da je napisal najlepše strani o Marijini vlogi pri Jezusovi inkarnaciji. Ohranjenih je več njegovih teoloških knjig. Umrl je zelo star leta 373.
Katoliška Cerkev mu je leta 1920 priznala čast cerkvenega učitelja. Upodabljajo ga kot pišočega učitelja ali s knjigo in zvitkom v roki.
Vir: Ognjišče, pridi.com