»Dete nam je rojeno, sin nam je dan.
Oblast je na njegovih ramah, imenuje se:
Čudoviti svetovalec, Močni Bog,
Večni Oče, Knez miru.« (Iz 9,5)
Dragi prebivalci naše domovine, dragi bratje in sestre v Kristusu. Če kdaj, nam je v tem času potrebno slišati zagotovilo preroka Izaija, da je naš Bog gospodar zgodovine, Večni Oče in Knez miru. On svojega ljudstva nikoli ne zapusti, čeprav je to nezvesto in sprto med seboj.
Leto, ki se počasi izteka, je bilo zaznamovano z mnogimi podrtimi mostovi. Huda vremenska neurja, ki so pustošila po naših krajih, so uničila premnoge domove in podrla veliko mostov. Še naprej se rušijo mostovi med narodi Rusije in Ukrajine, kjer vojni ni videti konca. Mostovi se rušijo tudi med prebivalci Jezusove zgodovinske dežele, kjer je luč Kneza miru najprej zasijala. Tudi v naši domovini bi si želeli več medsebojnega spoštovanja in več srčne luči. Zdi se, da tema brezbrižnosti zmaguje. A zaupamo. Že kdaj prej se je v zgodovini sredi največje teme in zla zaslišala beseda Vsemogočnega: »Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite?« (Iz 43,19)
Nebeškega Očeta prosimo, da bi te besede slišali vsi tisti, ki ste danes sami, ki ste žalostni in zaskrbljeni, ki še vedno čakate na varen most, ki ste razočarani nad družbo in tudi nad Cerkvijo. Bog je ob začetku našega časa stopil v naš svet kot otrok, ne ker bi ga bil človek vreden, ampak ker ga je potreboval. Ne samo, da bi mu pomagal graditi mostove, ki bi spet vzpostavili porušene odnose med nami, ampak da bi sam postal most, ki bo človeka povezal v eno. On je most, po katerem z brega odrešene večnosti priteka do nas hrana novega življenja: odpuščanje, mir in ljubezen.
Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji želimo vsem državljankam in državljanom naše domovine, dragim rojakom po svetu in vsem, ki v različnih stiskah kličete Božje pomoči, da bi se okrepili s to hrano upanja v teh prazničnih dneh.
Kristus se je rodil za nas vse! Veselimo se!
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž
Celjski škof
V vsaki družini praznujemo rojstne dneve. Še posebej mame, pa tudi očetje se spominjate rojstev svojih otrok. Takrat pridejo v zavest spomini, hvaležnost in veselje. Otroci izrazimo hvaležnost svojim staršem, ker so nam posredovali življenje. Kako velika stvar je rojstvo človeka! Je čudež! Tako se naš rod nadaljuje in človeštvo ohranja. Še večji čudež je rojstvo Boga samega. Na svet prinaša Božje življenje za vse in se ne bo končalo.
Obhajamo božič, praznik Gospodovega rojstva. Evangelij nam poroča o angelskem oznanilu pastirjem, kar je sporočilo ljudem vseh časov. »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo znamenje: Našli boste dete, povito in položeno v jasli« (Lk 2,11). Pastirjem je bilo dano znamenje v podobi nebogljenega otroka, rojenega v hlevu. Dete potrebuje skrb, nežnost in pozornost.
Besede angelov tudi nas vabijo, naj se odpravimo k jaslicam. Jaslice so lahko za vsakega od nas drugje; predvsem tam, kjer je stiska, nemoč ali tema. Gospod Jezus prihaja na različne načine in nas vabi, da se odzovemo na njegov obisk. Prosi za našo ljubezen! Ob njem se učimo vstopiti v njegovo miselnost in voljo. Bog se je naredil majhnega, da bi ga lahko razumeli, sprejeli medse in ga preprosto ljubili.
Blagoslovljen božič želim vsem vam, še posebej bolnim, ostarelim, trpečim in vsem tistim, ki ga ne morete obhajati v krogu svojih najbližjih. Gospod je Emanuel, Bog z nami (Mt 1,23). Računajmo Nanj in hodimo po poti dobrega z roko v roki z Njim in med seboj. Sprejmimo Božjo ljubezen in jo živimo. Bodimo nosilci notranjega miru in prave luči.
Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof